Današnji prehranski sistem EU je nevzdržen
Na potrošnike vplivajo podnebne spremembe, ki bodo zaradi negativnih vplivov vse bolj otežile njihovo vsakdanje življenje. Med negativnimi posledicami podnebnih sprememb so ogroženost zdravja zaradi povečanih izpušnih plinov v ozračju, višji življenjski stroški, povezani z naraščajočimi cenami hrane, energije in prevoza, ter ogrožena preskrba s hrano. Da bi obrnili ta trend, so potrebne sistemske spremembe v načinu pridelave in porabe.
Današnji prehranski sistem v EU je nevzdržen. Med drugim trpi zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in odpadkov, izgube biotske raznovrstnosti in s prehrano povezanimi nenalezljivimi boleznimi ter jih spodbuja.
Večina evropskih potrošnikov se je pripravljena prehranjevati bolj trajnostno, vendar se sooča z ovirami. Napovedani okvirni zakon za trajnostni prehranski sistem EU je edinstvena priložnost, da spremenimo igro in izpolnimo pričakovanja potrošnikov glede bolj zdrave, poštene in okolju prijazne hrane in kmetovanja. Zgraditi moramo okolje, ki bo usmerjeno v trajnost in v katerem bo imel vsak dostop do hranljive in ustrezne prehrane.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sporoča, da se v letu 2022 soočamo s še trajajočo pandemijo, podnebnimi spremembami, naraščajočimi cenami hrane in mednarodnimi konflikti, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost. Pa vendar, ne glede na nezavidljive okoliščine »No one should be left behind – nikogar ne smemo pustiti samega.«
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije dodatno poudarjamo, da je varna in zdrava izbira hrane potrošniška pravica. Cilji kmetijsko-prehranske politike, zasnovani na zelenem dogovoru, strategiji Od vil do vilic in politiki ohranjanja biodiverzitete, se kljub okrevanju po covid-19 in vojni krizi v Ukrajini ne bi smeli spremeniti.
1. Potrošnikom je treba omogočiti dostop do varne in cenovno dostopne hrane, ki je predvsem sezonska in lokalna
Izgovorov, da bi odstopali od začrtane smeri, ne sme biti. Številni potrošniki bi radi živeli bolj trajnostno, morajo za to pogosto plačati več. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da pogosto niti ne dobijo ustreznih informacij o trajnostnih izdelkih in storitvah ali o možnostih za njihov nakup. Prav tako jih lahko frustrirajo prevladujoče zavajajoče informacije o trajnosti izdelkov.
EU mora ukrepati in preprečiti nepoštene poslovne prakse, ki zavajajo potrošnike glede okoljskih značilnosti izdelkov in storitev, ter razširjanje zelenih trditev in necertificiranih oznak na trgu. Prihajajoča pobuda EU o utemeljevanju zelenih trditev bi morala voditi k vzpostavitvi postopka predhodne odobritve vseh zelenih trditev in oznak, kot to trenutno velja za zdravstvene in prehranske trditve na živilih.
2. Potrebno je omogočiti kakovostne kampanje ozaveščanja, informiranja in izobraževanja potrošnikov
Cilj kampanj naj bo preusmeritev k bolj trajnostni prehrani z minimalno predelanimi živili, ki temelji na prehranskih smernicah, ob tem pa povečati preglednost vpliva hrane na podnebje in trajnost. Temu cilju morata slediti tudi ponudba in način prodaje živil, kar vključuje tudi pravično določanje cen v prehranski verigi.
Potrošnike je potrebno informirati, kako prepoznati in izbrati izdelke, ki so proizvedeni z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida. Da bi potrošnikom omogočili nakup “zdrave hrane za zdrav planet”, moramo nujno povečati preglednost vpliva hrane na podnebje in trajnostnost. Vendar pa zgolj informacije ne zadostujejo, kar je pokazala na raziskava potrošniških organizacij (2020) o odnosu evropskih potrošnikov do trajnostne hrane.
3. Potrebno je okrepiti podporo prehranski varnosti
Spodbujati je potrebno k okolju najbolj primerni ekološki pridelavi, ki podpira kakovost tal, vode ter omogoča primerno kakovost in varnost pridelanih živil.
Potrošniki smo le kamen v mozaiku potrebnih sprememb. Samo osredotočenost na izbiro potrošnikov in odgovornost posameznika ne bosta zadostovali za potrebne spremembe prehranskih navad. Prehransko okolje, to je vsi dejavniki, ki oblikujejo izbiro potrošnikov, kot so cene, razpoložljivost in trženje, se morajo spremeniti tako, da potrošnikom oljaša izbiro zdrave in trajnostne prehrane.
Nujno mora priti do sprememb v celotni prehranski verigi. Način, kako danes pridelujemo, predelujemo in tržimo hrano v Evropi, ogroža razpoložljivost hrane za prihodnje generacije, saj prispeva h globalnemu segrevanju, uničuje naravne vire, spodbuja krčenje gozdov po vsem svetu.
Evropska potrošniška organizacija BEUC in druge nevladne organizacije poudarjajo, da mora Komisija vztrajati pri izvajanju zelenega dogovora in strategiji “od kmetije do vilice”. Zdaj smo v odločilnem trenutku, zato moramo odločno podpreti načrte EU, da bi naš prehranski sistem postal trajnosten.
Več o prizadevanjih ZPS za informiranje in izobraževanju potrošnikov o zdravih, dostopnih in trajnostnih izbirah najdete na naši spletni strani in na www.veskajjes.si.
VIR: ZPS.SI
