Kakšna je razlika med podarjenim in podedovanim premoženjem?

Barbara Štraus Kunaver, odvetnica iz Odvetniške pisarne Štraus Kunaver, odgovarja na vprašanja, kakšna je razlika med podarjenim in podedovanim premoženjem, ki ga želimo podariti še za časa življenja otroku ali oporočnemu dediču, kako se ugotovi vrednost zapuščine, kaj je darilo po zako u o dedovanju?

Če želimo svoje premoženje podariti svojemu otroku za čas življenja oz. ga določimo za oporočnega dediča, moramo pri tem upoštevati določbe o nujnem deležu Zakona o dedovanju, saj zakon eksplicitno določa, da zapustnik ne more razpolagati z delom zapuščine (nujnim deležem), do katerega imajo pravico nujni dediči.

Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.

Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.

Darilo po Zakonu o dedovanju je tudi odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik za življenja dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje.

V kolikor je prikrajšan nujni delež in nujni dediči zahtevajo zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj lahko nujni dediči zahtevajo v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti. Pri čemer je potrebno izpostaviti, da se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika.

Darilo se izjemoma ne vračuna, če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja. Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.

Zanimivo je tudi, da dedič, ki se je odpovedal dediščini, obdrži darilo v mejah razpoložljivega dela, torej dela zapuščine s katerim zapustnik lahko razpolaga po svoji volji.

vir:delo.si

sl Slo
X