Kitajska kriza – bo vplivala tudi na Slovenijo?
Kitajska kriza bi lahko vplivala na cel svet
Kitajska kriza – bonitetne hiše so napovedale padec rasti kitajskega gospodarstva. Po obdobju epidemije celoten svet želi rast gospodarstva v eni izmed držav z največjim gospodarstev na svetu. A dogaja se ravno obratno – kitajska kriza. Napovedi gospodarske rasti za Kitajsko se nižajo. Kako bi lahko padec rasti kitajskega gospodarstva vplival na nas?
Kitajska kriza predvidena s strani bonitetnih hiš in bančne družbe
Kitajska kriza oz. padec rasti kitajskega gospodarstva je bil predviden s strani bonitetne hiše S & P. Prav tako sta krizo predvideli tudi ameriški bančni družbi Goldman Sachs in Morgan Stanley. Prihajajo opozorila, da so ustavili sedem odstotkov zmogljivosti pri proizvodnji aluminija. Prav tako je prizadetih tudi 29 % proizvodnje cementa. Težave so tudi v papirni industriji ter industriji stekla. Problemi se pojavljajo še v kemijski industriji, pohištveni branži, barvah in gnojilih. Tudi japonska investicijska banka Nomura opozarja, da bodo dobave ogrožene po vseh panogah.
Kitajska kriza – tovarne se zapirajo, ker ni elektrike!
Kitajska kriza je tesno povezana z vse večjim pomanjkanjem elektrike na Kitajskem. Do tega prihaja zaradi manjše dobave premoga (Kitajska še vedno proizvede dve tretjini električne energije iz premoga). Zaradi boja proti podnebnim spremembam so se na Kitajskem zavezali, da bodo letos zmanjšali porabo energije za tri odstotke. Vedno strožji standardi glede izpustov so prizadeli industrijo v več regijah na Kitajskem. Nekatere tovarne so dobesedno zaprte oz. delno zaprte zaradi pomanjkanja elektrike. Prekinitev proizvodnje v nekaterih tovarnah povzroča skrbi, saj se s tem ogroža tudi svetovno dobavno verigo.
Kitajska kriza povzroča tudi višje stroške ladijskih voznin – že dosegle najvišjo raven v zgodovini
Kitajska kriza oz. padec rasti kitajskega gospodarstva vpliva tudi na cene ladijskih voznin za prevoz zabojnikov. Te še vedno strmo naraščajo. Glavni razlog tega je pomanjkanje opreme. Primanjkuje veliko število praznih zabojnikov, občasno pa tudi ni prostora na ladjah. Cene za prevoz zabojnika iz Azije v Evropo so zelo poskočile. Če je pred dobrim letom prevoz zabojnika TEU (gre za manjši šestmetrski kontejner) znašal med 1000 in 1500 dolarjev, so cene avgusta letos v nekaterih primerih že znašale tudi več kot 10000 dolarjev. To pomeni, da so voznine do desetkrat višje kot so bile še lani. Najbolj pesimistične napovedi pa predvidevajo še višje cene ladijskih voznin.
Kitajska kriza in visoke ladijske voznine – kakšen vpliv lahko pričakujemo v Evropi oz. pri nas?
Kitajska kriza in njen padec rasti kitajskega gospodarstva bo, kot že omenjeno, v vseh panogah ogrozil dobave. Prisilno ustavljanje tovarn na Kitajskem bo še dodatno streslo globalne oskrbovalne verige po celem svetu, tudi po celi Evropi in pri nas v Sloveniji. Kitajska kriza bo povzročila zamude pri dobavi oz. celo neizdobave. Stroški materiala in izdelkov na Kitajskem rastejo. Če bodo ladijske voznine (ki so se začele višati z začetkom epidemije) ostale na tako visoki ravni kot so trenutno oz. se bodo še višale, bodo stroški vplivali tudi na končne cene izdelkov, kar bomo občutili potrošniki. Na Kitajskem so morali zaradi težav z elektriko zapreti tudi nekatere tovarne največjih svetovnih proizvajalcev električnih naprav. To bi lahko (tudi pri nas) pomenilo, da bo pred božičem prihajalo do pomanjkanja pametnih telefonov in ostalih podobnih naprav.
Slovenija je sicer leta 2020 iz Kitajske uvozila prav največ električnih strojev in opreme ter njihovih delov, snemalnih aparatov oz. aparatov za reprodukcijo slike in zvoka ter dele in pribor za te izdelke. Ta skupina proizvodov je predstavljala 26 % delež celotnega uvoza iz Kitajske.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije so se sicer cene uvoženih proizvodov iz držav zunaj evrskega območja zvišale za 13,8 %. Od uvoženih proizvodov so se v enem letu najbolj podražili proizvodi v skupini surova nafta in zemeljskih plin (za 244 %). Prav tako so se v letu dni izrazito podražili proizvodi v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 130,6 %).
VIR: DATA.SI
