Kriminalisti v UKC Maribor, UKC Ljubljana in Splošni bolnišnici Celje

V UKC Maribor potekajo hišne preiskave pri štirih zaposlenih na kardiologiji, gre za zgodbo o žilnih opornicah. Neuradno naj bi obiskali tudi UKC Ljubljana in Splošno bolnišnico Celje

“Trenutno v UKC Maribor poteka hišna preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v zvezi z koronarnimi žilnimi opornicami, zoper štiri zaposlene osebe iz Oddelka za kardiologijo in angiologijo,” so pravkar sporočili iz UKC Maribor.

“Več podatkov zaradi same preiskave ne moremo posredovati,” so dodali.

Preiskave tudi v UKC Ljubljana in Splošni bolnišnici Celje

Kot poroča Delo naj bi preiskave potekale tudi v UKC Ljubljana in Splošni bolnišnici Celje.  V hišnih preiskavah preiskovalci iščejo dokaze za utemeljevanje sumov storitve več kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril in nedovoljenega dajanja daril v povezavi s postopki javnega naročanja.

Komisija: šlo je za kartelna dogovarjanja

Gre torej za zgodbo o žilnih opornicah, s katero se je ukvarjala parlamentarna preiskovalna komisija. Po dveh letih dela, v katerih so zaslišali 51 prič, je preiskovalna komisija pod vodstvom Jelke Godec objavila končno poročilo o prodaji in nakupu žilnih opornic. Komisija DZ je na začetku tega leta ugotovila sum, da naj bi prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj in da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih od 2007 do 2016 omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic.

“Pričakujem, da bodo tisti, ki so v državi pristojni za preiskovanje sumov kaznivih dejanj, opravili svoje delo in naše sume, domneve in indice bodisi potrdili bodisi ovrgli. Kvalitetno poročilo jim to vsekakor omogoča,” je dan po sprejetju zaključnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije o nabavi in prodaji žilnih opornic v državnem zboru za Večer povedala njena predsednica in poslanka SDS Jelka Godec.

Kljub burni razpravi, v kateri so si bili sicer poslanci enotni le o tem, da poročilo komisije kaže na razvejanost sistemske korupcije v zdravstvu, so ob nasprotovanju Levice in vzdržanih poslancih SMC sprejeli poročilo in s tem sklep, da naj komisijavso pridobljeno dokumentacijo, z izjemo tiste, ki jo je komisija pridobila z odredbami sodišč, preda nacionalnemu preiskovalnemu organu (NPU) in specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT).

Nabave mimo javnih naročil

Obenem je komisija pristojnim organom tudi predlagala, naj raziščejo sume kaznivih dejanj oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi za nekdanjega vodjo nabave v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Petra Weissensteinerja. Na podlagi anonimne prijave, ki jo je prejela komisija, pa menijo tudi, da bi bilo dobro pod drobnogled vzeti prvega človeka SDT Harija Furlana, ki naj bi bil prejel od nekdanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča 200.000 evrov, da ne bi preiskoval spornih preplačil zdravstvenega materiala. Tako Furlan kot Miklavčič sta sicer pred preiskovalno komisijo omenjene očitke zavrnila. A ker obstaja sum, je bil v zaključnem poročilu komisije podan predlog pristojnim institucijam, naj to raziščejo.

Iz poročila izhaja tudi sum, da so odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso bila transparentna. Ob tem naj bi se bile nabave izvajale tudi mimo javnih naročil, pri čemer se je kot glavni dobavitelj v UKC Ljubljana pojavljal Mark Medikal, v UKC Maribor pa za titan stente podjetje VASC-MED. Ugotovili so, da so bile v letu 2013 v Ljubljani žilne opornice v primerjavi s tujino petkratno preplačane, leto kasneje pa trikratno, kar predstavlja med 200 in 300 operacijami letno, ki bi jih bilo mogoče izvesti z denarjem, ki bi ga privarčevali, če bi tudi pri nas kupovali žilne opornice brez posrednikov in po črki zakona.

Objektivna odgovornost vseh ministrov

Komisija vsem ministrom za zdravje od leta 2003 do 2016 očita objektivno odgovornost, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu. Tedanji ministrici Milojki Kolar Celarc pa tudi subjektivno odgovornost. Ta je sicer omenjeni očitek označila za politični obračun, češ da je prva med zdravstvenimi ministri sprejela konkretne sistemske ukrepe proti korupciji. A ji Godčeva odgovarja, da kljub večkrat ponovljenemu vprašanju, od nje še ni slišala konkretnega odgovora, s katerimi zakoni, podzakonskimi akti in drugimi ukrepi je pripomogla k temu, da bi se stvari v zdravstvu izboljšale in da ne bi prihajalo do koruptivnih dejanj.

VIR:VECER.COMAVTOR: JANA JUVANFOTO:ARHIV