Krtačenje polžev? Pa kaj še

Bi bili priča rojstvu metulja? Bi radi videli, kako sproščeno na hrbtu drnjohajo tenreki, ali zlomljeno palčko, ki oživi? Vse to še do nedelje ponuja svet narave Simona Cirkulana, ki se je za dobrih 14 dni preselil v dvorano KS na Ljubečni.

Nedaleč od mesta Celje, pa vendar precej skrito na obrobju, je minuli teden zaživel poseben tropski svet. Ogrevano dvorano Krajevne skupnosti Ljubečna je krajan Simon Cirkulan, po izobrazbi biolog, spremenil v čisto pravo tropsko idilo. V njej poplesujejo veliki pisani metulji, se bohotijo rastline, marširajo puščavske želve, grizljajo bodičaste miši, drnjohajo prikupni tenreki (madagaskarski ježki). Tudi številne kače, kot je videti, počivajo. Le ko jih Cirkulan prime v roke, leno premaknejo svoje podolgovato telo. Enako velja za velike kosmate ptičje pajke pa povsem zakrinkane paličnjake, ščurke, škorpijona. S tem avtor razstave poskuša razbiti stereotipe, ki vladajo med ljudmi.

image

 ROZMARI PETEK Pozerska bejbi bogomoljka

Ko kosmati pajek razbija stereotipe

“Vse te živali lahko ljudje, če želijo, tudi sami vzamejo v roke. Škorpijon ne piči, pajek ne ugrizne. Vse živali, ki sodelujejo na delavnicah, so miroljubne. V naravi bi te živali človeka sicer res lahko zaznale kot plenilca in bi se temu primerno odzvale. Tu, s temi živalmi, pa lahko obiskovalci doživijo ta stik, ki ga v naravi ne morejo,” pojasni biolog. Njegov namen je tudi, da s prikazom v živo otrokom približa učno snov, ki jo obravnavajo v šoli. Denimo razliko med vretenčarji in nevretenčarji, členonožci in mehkužci, le da se šole žal niso množično odzvale na to ponujeno priložnost. Pa ravno zato ima v svoji bogati zbirki živali denimo največjega kopenskega mehkužca na svetu – orjaškega afriškega polža. Pravzaprav ni sam; s partnerjem, ravno tako obojespolnikom, sta ustvarila že številno družino mladih polžev. In medtem ko Simon Cirkulan razlaga, kako obojespolniki v praksi funkcionirajo, polž na njegovi roki počasi zleze iz lupine. Radovedno pogleduje, kaj se okoli njega dogaja, in pri tem pokaže čudovit vzorec na svoji koži. “Tudi na lupini ima lep vzorec. Če bi ga malo skrtačil, bi bil še lepši,” pojasni.

image

 ROZMARI PETEK Orjaški afriški polž: ”Je zrak čist? Gremo!”

Jajčeca po pošti

Kaj bo s številnimi mladiči, vprašamo. “V Sloveniji to ni ravno pogost hišni ljubljenček, tako da s polžerejo se ne morem ukvarjati. Je pa potencial v paličnjakih (sicer spet ne v Sloveniji), saj lahko njihova jajčeca kupcem pošiljam po pošti.” Ob tem pokaže na kup palic. Kje naj bi se skrivale živali, je težko ugotoviti. Ko podrobno pogledaš, iz nekaterih palic res štrlijo noge, nekatere zlomljene palčke pa šele, ko se jih dotakne Cirkulan, pokažejo svoje poprej povsem skrite nožice. Profi igralci, nimaš kaj. “Zato so meni zdijo paličnjaki tako zelo fascinantni in jih imam zelo rad. So mali čudež narave. Zraven,” nadaljuje sogovornik in pokaže na še en povsem skrit par oči, “je par paličnjakov, ki so v naravi že izumrla vrsta. Živeli so na območju Bornea, kjer pospešeno izsekavajo tropski gozd zaradi nasadov oljnih palm. Tudi orangutani imajo enako težavo. Takšne živali pogostokrat žive skurijo.”

image

 ROZMARI PETEK Nič ne vidite? Potem je 1: 0 za paličnjake.

Z nakupom bub pomaga celi verigi

Tisto, kar že na prvi pogled pritegne pogled in te odnese v drugačen svet, pa so pisani metulji, ki krožijo po umetno ustvarjenem tropskem koščku raja. Dnevno se na kraju samem rodi, torej, prileze iz bub, vsaj pet metuljev. “Ta je star približno uro, tale tukaj pa si še suši krila,” opisuje Simon Cirkulan. “Pred razstavo sem inkubiral več kot 150 bub okoli 25 vrst metuljev. Da se metulji izležejo iz bub, traja od 9 do 21 dni, odvisno od vrste. Imam pa tudi bube afriških nočnih metuljev, ki bodo potrebovale več mesecev, da se bodo izlegle v odraslo žival.” Ampak od kod je dobil te bube? “Naročam jih pri vzrediteljih metuljev in jih dobim po pošti. Veliko bub je vzgojenih na farmah metuljev, na Kostariki, Filipinih, v tropskih deželah pač, ki imajo zanimive vrste. Z nakupom bub pomagamo financirati revne dežele, ker se ljudje lahko zaposlijo na farmah metuljev. Tako pridejo na legalen način do vira dohodka, namesto da bi se lotili kakšnega črnega lova. Dejansko tako varujemo naravo in podpiramo preživetje prebivalstva,” pojasni. Kaj več radovednim obiskovalcem v živo razloži kar sam. Do vključno nedelje na Ljubečni.

image

 ROZMARI PETEK Ko enkrat učenec na lastne oči vidi, kako iz bube prileze metulj, si bo to za vedno zapomnil. Kako je lahko učenje zabavno …
VIR:VECER.COMAVTOR: – FOTO: