fbpx

Lokalne volitve: Zmago prinašata asfalt in beton

Županom in županskim kandidatom, ki se ne hvalijo s popravljenimi in boljšimi cestami, se slabo piše. S čim se ponašajo na vzhodu države?
Pokrpan pločnik, po treh letih vendarle popravljena cesta, čeprav le z eno plastjo drugorazrednega asfalta. Novo pobarvane črte na prehodu za pešce – ne avgusta ali septembra, ko se začne šola in so na cesti otroci, ampak oktobra. Mesec pred volitvami je. Da meter asfaltne ceste, pa četudi med koruznimi polji, kupuje volitve, je znan rek, ki ga poudarja tudi dr. Miro Haček, strokovnjak za lokalno samoupravo s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Asfalt in beton sta med glavnimi atributi, ki kažeta (ne)uspešnost županovanja in izvolitve na lokalnih volitvah. Županu, ki pred volitvami ne bo popravil podrtega mostu, se slabo piše. Enako kandidatu za župana, ki volivcev ne bo snubil z boljšimi cestami. Zato pred lokalnimi volitvami intenzivneje urejajo občine in to izpostavljajo kot (svoje) pomembne dosežke, na cestah režejo slavnostne trakove in se slikajo.

Velenjski župan poudarja, da so zgledno vzdrževane le občinske ceste, državne so slabe.
Celjski župan se pohvali, da so v rekordnih 14 dneh asfaltirali 1,3 kilometra ceste. Urejajo avtobusna postajališča in uresničujejo njegovo predvolilno obljubo.
Župan Slovenj Gradca je prepričan, da so se s fontano pridružili skupini naprednih mest.

Osnovna infrastruktura je že nujna. A kitenje s polikanimi cestami in kičastimi krožišči je često pretirano. Za ljudi pomembni objekti in vsebine, ki širijo pogled čez vetrobransko steklo, pogosto ostajajo neurejeni, pozabljeni. To je očitno recimo v Mariboru. V času županovanja Franca Kanglerja je mesto dobilo pompozno krožišče s fontano, mestne knjižnice pa ne v Kanglerjevi ne v Fištravčevi eri. Kako gledajo na prevzetost nad asfaltom in betonom, koliko kilometrov cest so naredili ali obnovili in katere druge (infrastrukturne) projekte poudarjajo, smo preverili pri nekaterih županih.

Tudi s krediti in veselicami

Asfalt je v geografsko bolj razgibanih občinah dobrina, za katero so občani hvaležni, je pa tudi hvaležna politična točka in nekateri župani za “jesensko” asfaltiranje celo najamejo kredit. V bolj odmaknjenih krajih ob otvoritvah odsekov asfaltiranih cest domačini pripravijo skoraj že mini veselico. Velenjski župan Bojan Kontič je že večkrat poudaril, da so v občini tiste ceste, za katere skrbi država, slabe, občinske pa so zgledno vzdrževane. Sam zato v predvolilnem času ne more “točk” pridobivati z asfaltom, najde pa druge priložnosti. Tako so denimo v zadnjem tednu prižgali novo razsvetljavo na Velenjskem gradu (in to proslavili s koncertom), odprli so Spominski center 1991 ter na otvoritev povabili kar dva ministra, poleg domačinke Andreje Katič še Karla Erjavca.

Kitenje s polikanimi cestami in kičastimi krožišči je pretirano

Nekaj več se je v zadnjih mesecih asfaltiralo po Celju, čeravno se dolgoletni župan Bojan Šrot običajno redko hvali z asfaltom, temveč vedno raje opominja na stare pridobitve, kot so Toplarna, čistilna naprava, zbirni center idr. Sredi junija so se za občino neobičajno pohvalili, da jim je podjetje Voc v rekordnem času, v slabih 14 dneh, asfaltiralo 1,3 kilometra dolgi odsek ceste Svetina-Celjska koča, jeseni so zaključili rekonstrukcijo ceste Trnovlje pri Celju-Zadobrova, ki so jo obnavljali več let, obnovili so tudi del Popovičeve ceste. Te dneve po mestu zagreto urejajo postajališča za mestni avtobus, najbolj opazni znak, da bo po več mandatih župana Šrota konec leta ta stara predvolilna obljuba le zaživela.

Kolo razvoja ceste ali parki

Tržnica, ki jo na Ptuju še urejajo, sodi med finančno največje projekte zdajšnje ptujske oblasti z županom Miranom Senčarjem na vrhu. Projekt, vreden 5,4 milijona evrov, finančno najbolj obremenjuje mestni proračun, čeprav naj bi 80 odstotkov denarja zajemala evropska nepovratna sredstva. Ljudje, ki živijo ob slabo vzdrževanih cestah, tudi takih brez pločnikov in kolesarskih poti, menijo, da ceste poganjajo kolo razvoja. Drugi pravijo, da je ureditev starega mestnega pokopališča v spominski park tisto, kar je mesto obogatilo. Razvoj naj se nadaljuje v smeri ohranjanja zelenih kotičkov. Med najdaljše na novo urejene cestne odseke velja uvrstiti dobra dva kilometra novega asfalta z infrastrukturo v Podvincih in Žabjaku, kolesarko pot v dolžini 830 metrov v Grajeni, dober kilometer meri novi pločnik med Štuki in Grajeno in še nekaj novih cestnih pridobitev. Ponekod so bogatejši za kak meter kanalizacijskega omrežja. Iz mestnega proračuna je bilo treba zagotoviti denar za energetsko sanacijo osnovnih šol.

Fontana kot napredek

V slovenjgraški občini je po vrednosti največji infrastrukturni projekt v času županovanja Andreja Časaizgradnja pločnika Šmartno-Sv. Jurij v vrednosti skoraj 320 tisoč evrov. “Investicija je vključevala tudi sanacijo plazu,” je pojasnil Tine Harnik iz urada za pripravo projektov. Sledi kanalizacija v Slovenj Gradcu z 240 tisoč evri. Izpostavljajo še izgradnjo fekalne kanalizacije na območju Šmartna, Legna, Podgorja in Starega trga. Skupno so v minulih štirih letih iz občinskega proračuna za infrastrukturo namenili 5,5 milijona evrov. Največ cest, pločnikov ali mostov se je zgradilo v Turški vasi, sledi vaška skupnost Šmartno, na tretjem mestu je četrtna skupnost Center, najmanj jih je v četrtni skupnosti Legen mesto. V štirih leti so rekonstruirali okoli 28 kilometrov lokalnih in občinskih cest.

Lani je odmevalo odprtje fontane sredi krožišča pri Nami Novi, ki so jo postavili v spomin na 750-letnico mesta. Stala je okoli 160 tisoč evrov, kar je med ljudmi sprožalo tudi kritike, češ da bi lahko ta denar porabili za bolj nujne investicije. Vrednost projekta se je spreminjala trikrat, po prvih ocenah je stala okoli 65 tisoč evrov, v drugem predlogu okoli 20 tisočakov več. Po prepričanju župana se je Slovenj Gradec s fontano pridružil skupini naprednih mest.

Državno darilo

V mestni občini Murska Sobota je največjo cestno investicijo, 2,7 kilometra dolgo južno obvoznico, ki so jo odprli septembra, v večjem delu izvedla država oziroma Direkcija za infrastrukturo. V okviru projekta so zgradili še 43 metrov dolg nadvoz nad železniško progo in dve krožišči. Občina, katere župan je Aleksander Jevšek, je preuredila območje okoli Trga zmage, rekonstruirali so več lokalnih cest, ulic in mostov, so pa v mestnem središču številne ceste še vedno v slabem stanju.

Z ljutomerske občine sporočajo, da je bilo med županovanjem Olge Karba, ki občino vodi od leta 2010, urejenih 30 kilometrov cest, pločnikov in javnih poti. “Poleg tega je bilo zgrajenih še 42 kilometrov kanalizacijskega omrežja in 60 kilometrov vodovodnega omrežja ter ostale potrebne infrastrukture. Skupno je bilo realiziranih 115 projektov v vrednosti 42 milijonov evrov, za katere je bilo pridobljenih skupno 17 milijonov evrov nepovratnih sredstev.”

VIR:VECER.COMAVTOR:Nina Ambrož, Rozmari Petek, Slavica Pičerko, Peklar Jasmina, Detela Timotej Milanov – FOTO:Jure Zauneker