Motoristi, pozor! Prihajata najbolj »črna« meseca

V prometu naj bi bili vsi udeleženci enakopravni. No, nekateri, predvsem motoristi, si to razlagajo povsem drugače. Posledice pa pogosto nosimo tudi vsi ostali …

Poletnemu dvigu živega srebra v termometrih sledi tudi naraščanje temperature asfaltnih površin, kar številni motociklistični dirkači pozdravljajo, saj takšno stanje razumejo kot dvig stopnje oprijema (dirkalnih) pnevmatik na svojih motociklih. Žal je takšno razmišljanje še vedno prepogosto prisotno tudi med motoristi, ki vozijo izven urejenih dirkališč, v običajnem prometu, med nami vsemi. »Kamikaza«, kot pogosto slišimo iz ust drugih udeležencev v prometu, je kar pravšnji izraz zanje, pa čeprav so si ga sposodili pri samomorilskih napadalnih enotah japonske cesarske vojske. A s pomembno razliko. Prepričan sem, da si noben motorist ne želi umreti (na cesti), a z naraščanjem hitrosti in drugimi napakami žal rastejo možnosti, da bo šlo kaj narobe.

Številke in odstotki, ki dajo misliti

In narobe (žal) tudi gre. Agencija za varnost prometa (AVP) je v sodelovanju z drugimi organizacijami pomladi organizirala nacionalno akcijo za večjo varnost motoristov, ki jo dopolnila še z raziskavo med motoristi. V raziskavi o vedenju in navadah motoristov so anketirali več kot 5.300 motoristov iz vse Slovenije, rezultati pa potrjujejo tisto, kar ugotavlja uradna statistika prometnih nesreč udeležencev z enoslednimi vozili. Skoraj vsak peti motorist je bil v zadnjih dveh letih udeležen v prometni nesreči z motorjem, nekateri celo večkrat. Pri teh nesrečah je vsak tretji motorist utrpel hude poškodbe, velika večina motoristov (86 %) pa se je v zadnjih dveh letih že znašla v kritični situaciji na cesti, a so se uspeli uspešno izogniti trku. Za tiste, ki jim to ni uspelo, se je pogosto slabo končalo.

Uradna statistika je med leti 2013 in 2017 na slovenskih cestah zabeležila porast števila prometnih nesreč motoristov za desetino, a so posledice vedno hujše – število smrtnih žrtev se je povečalo za 38 %, motoristov s hudimi telesnimi poškodbami pa za 42 %.

Prihajata za motoriste najbolj »črna« meseca

Prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil se večinoma pripetijo v toplih mesecih oziroma v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom. Statistika zadnjih petih let kaže, da sta za motoriste najbolj nevarna prav julij in avgust, saj je takrat največ prometnih nesreč in predvsem smrtnih žrtev med motoristi. A ti lahko za dvig možnosti varnega prispetja na cilj največ naredijo kar sami – s pametno in preudarno vožnjo brez nepotrebnega preizkušanja zmogljivosti motorja in lastnih sposobnosti.

image

 AVP

Javna cesta ni dirkališče

Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, ki so jih v zadnjih petih letih povzročili vozniki motorjev, prednjači neprilagojena hitrost (44 %), sledi pa ji nepravilna stran oziroma smer vožnje (21 %). Analize, ki jih je pripravila Agencija za varnost prometa, so dokazale, da motoristi delajo številne napake v prometu, ki niso povezane zgolj z neprilagojeno hitrostjo. V zadnjih letih se veliko število prometnih nesreč motoristov s smrtnim izidom zgodi v prvem letu po opravljenem izpitu, torej med tistimi, ki v svet prometa šele vstopajo ali pa so vanj vstopili pred kratkim.

image

 AVP

Slogan akcije AVP, ki se glasi »Ne prehitevaj življenja. Motorist za vedno«, je že sam po sebi dovolj zgovoren in pomenljiv. Velja ga upoštevati in kljub poletni pripeki pod čelado ohraniti strpnost in razsodnost ter sprejemati prometne odločitve, ki ne ogrožajo motorista in drugih udeležencev v prometu.

vir:vecer.com
sl Slo
X