Na letnem zasedanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada tudi o upočasnitvi rasti in nujnosti reform
V Washingtonu se danes zaključuje glavni del letnega zasedanja Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Udeleženci so v razpravah veliko pozornosti posvetili upočasnitvi gospodarske rasti, izpostavili pa so tudi pomen strukturnih reform, ki bi lahko državam pomagale lažje prebroditi naslednje krize. Zasedanja se je udeležila tudi delegacija Slovenije pod vodstvom guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta, v delegaciji pa je bil tudi državni sekretar Ministrstva za finance Metod Dragonja.
Mednarodni denarni sklad je ta teden znova znižal napoved rasti svetovnega gospodarstva. Letos naj bi tako dosegla 3 %, kar je najmanj po svetovni finančni krizi, prihodnje leto pa 3,4 %. K upočasnitvi rasti, ki je značilna za vse regije, po ugotovitvah sklada med drugim prispevajo trgovinske in geopolitične napetosti ter strukturni dejavniki, kot so nizka rast produktivnosti in neugodni demografski trendi.
Sklad je v tej luči kot pomembne izpostavil ukrepe centralnih bank in rahljanje njihovih monetarnih politik, za vzdržno rast pa bodo po njegovi oceni potrebne tudi strukturne reforme, ki bodo spodbudile produktivnost in okrepile odpornost gospodarstev. Tem izzivom so se v razpravah posvetili tudi udeleženci zasedanja, med katerimi so bili številni ministri za finance in guvernerji centralnih bank.
Sklad je napoved gospodarske rasti za letos znižal tudi Sloveniji, po najnovejši oceni naj bi dosegla 2,9 %, za naslednje leto pa so jo zvišali z 2,8 % na 2,9 %. To je še vedno več od povprečja za območje evra in regijo razvite Evrope, kamor sklad uvršča Slovenijo.
Slovenska delegacija je v pogovorih s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada izmenjala informacije o zadnjih ekonomskih in javnofinančnih gibanjih v Sloveniji. Sklad priporoča Sloveniji, da nadaljuje s prizadevanji za vzdržnost javnih financ in izvede strukturne reforme s ciljem znižanja tveganj v prihodnosti. Slovenija mora nadaljevati tudi trend zniževanja javnega dolga, za kar je potrebna srednjeročna javnofinančna vzdržnost.
Državni sekretar Metod Dragonja in generalni direktor direktorata za zakladništvo mag. Marjan Divjak sta se v okviru zasedanja srečala tudi s predstavniki bonitetnih agencij, investicijskih skladov in investicijskih bank, ki vlagajo sredstva v državne obveznice. Cilj teh srečanj je sogovornikom predstaviti načrte za nadaljnje zniževanje stroškov zadolževanja in aktivno upravljanje z državnim dolgom.
