Obdavčili bi malico in prevoz na delo v zameno za nižje prispevke

OECD je po pregledu slovenskega davčnega sistema dal kar nekaj kontroverznih predlogov, na primer obdavčitev prevoza na delo in malice, ukinitev dohodninske olajšave za otroke in seveda uvedbo davka na nepremičnine.

“Študija ne sugerira, katere ukrepe je treba sprejeti, ponuja pa nabor ukrepov in novi vladi daje možnost, da sprejme ukrepe v prvi polovici mandata,” je dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. “Doslej so se problemi reševali s parcialnimi ukrepi, po tej poti več naprej ne moremo, treba je dati vse na mizo,” je še dodala.

“Ne morete samo dvigniti davkov,” je prepričan Bert Brys iz OECD, saj so davki že 37 odstotkov BDP, kar je nad povprečjem OECD.

Slovenski davčni sistem je nepošten in popolnoma nepripravljen na staranje prebivalstva, delo je preveč obdavčeno, je ključna ugotovitev OECD. Zdaj namreč večina bremena sloni na prispevkih, ko bo se bo prebivalstvo staralo, pa bo vse manj ljudi zaposlenih in bo vse manj prispevkov. Breme je treba s socialnih prispevkov prenesti na dohodnino, DDV in davek na nepremičnine, so prepričani v OECD.

Nižji prispevki, višje vse ostalo

Nasveti gredo v smer nižanja socialnih prispevkov, na drugi strani pa širše osnove za dohodnino in uvedbe nepremičninskega davka. Širša osnova za dohodnino pa pomeni, da bi z dohodnino obdavčili tudi prevoz na delo in malico ter obdavčitev dela plače iz naslova uspešnosti.

Znižanje prispevkov za eno odstotno točko pomeni sto milijonov evrov izpada (130 milijonov evrov prispevkov manj in 30 milijonov evrov več dohodnine), z obdavčitvijo malice in prevoza na delo pa bi lahko prispevke znižali za tri odstotne točke.

22,1-odstotni slovenski prispevki delojemalca so najvišji v EU.

Zakaj bi nižali prispevke in dvignili dohodnino? “Prispevke plačamo vsi enako in so velika obveznost pri nižjih plačah, zato se ne splača vztrajati na trgu dela, te delavce je treba spodbuditi in vzpostaviti sistem, ko se splača delati,” pravi Brys. Dohodnine pa plačajo manj tisti z nižjimi plačami in več tisti z visokimi.

Ukinili bi olajšavo za otroke

Brys bi tudi ukinil davčno olajšavo za otroke, saj imajo od nje bistveno več koristi tisti z visokimi plačami in bi raje zvišal otroške dodatke.

Predstavitev študije OECD o davkih | Avtor: J. Z. J. Z.

V študiji so ugotovili, da je ogromno storitev in izdelkov obdavčenih z nižjo stopnjo DDV, od česar imajo več koristi premožnejša gospodinjstva. Tudi tukaj vidijo rezerve.

V OECD z dohodnino zberejo 25 odstotkov davčnih prihodkov, v Sloveniji le 14. V OECD socialni prispevki prinesejo 26 odstotkov skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa 40.

Oprostitev dohodnine tudi za dividende do tisoč evrov

Dohodnina na kapitalske dohodke (dividende, dobiček) zdaj znaša 25 odstotkov, OECD bi tiste z visokimi prihodki obdavčil nekoliko več, torej progresivno. Hkrati predlagajo, da do tisoč evrov prihodkov dohodnine ne bi bilo treba plačati, tako kot zdaj velja za obresti na depozite.

Brysa so med preučevanjem slovenskega davčnega sistema presenetile tri stvari: da ima Slovenija v starostni skupini 25-54 let največ ljudi, ki so zaposleni med vsemi državami EU. Šokiral pa ga je tudi padec, ki se zgodi pri 59 letih, takrat se praktično vsi upokojijo. Presenetili so ga tudi ogromni stroški, ki jih bo Slovenija imela zaradi staranja prebivalstva, 7,5 odstotka BDP, to je ogromno breme, pravi. Tretje presenečenje pa je, kako malo zberemo z dohodnino, le 14 odstotkov vseh prihodkov, medtem ko je povprečje OECD 25 odstotkov.

Povprečen evropski davek na nepremičnine bi prinesel tristo milijonov evrov, kar bi omogočilo znižanje prispevkov za dodatne tri odstotne točke. OECD je ugotovil, da imamo ogromno izdelkov in storitev, ki so obdavčeni z nižjo davčno stopnjo, tudi tukaj je možnost za zvišanje prihodkov.

Grozeča statistika o staranju prebivalstva

Če ne bomo ničesar storili, bo do leta 2040 zaradi staranja prebivalstva treba nameniti šest odstotkov BDP več, poleg tega pa bo, ker bo manj ljudi delovno aktivnih, za 1,6 odstotka BDP več stroškov, to je skupaj 7,5 odstotka BDP dodatnih stroškov. To je približno 3,5 milijarde evrov.

vir:zurnal24.si