fbpx

Od slamic na tetrapakih mleka do družbenih sprememb

Projekti mladih v okoljih, kjer bivajo in se učijo, da bi zaščitili naravo in prispevali k njeni ohranitvi, niso novi. Še manj pa so vezani le na en kontinent ali del sveta. V zadnjem letu z na novo oživljenim globalnim gibanjem mladih za ukrepanje zoper podnebno segrevanje in izumiranje naravnih vrst so zgolj deležni nove pozornosti medijev in širše družbe.

“Morda predstavljamo le 25 odstotkov svetovnega prebivalstva, a predstavljamo 100 odstotkov prihodnosti,” sta dejali Melati in Isabel Wijsen, aktivistki za zaščito okolja, ki sta pri svojih desetih in dvanajstih letih uvedli projekt Bye Bye Plastic Bags. Njun nagovor so v video poziv vključili tudi pobudniki nemškega projekta Plastični post naredi šolo (Plastikfasten macht Schule). To je eden v mreži projektov, ki so del nemške iniciative To naredi šolo (Das macht Schule) – ti segajo od kolesarskih popravljalnic za učence do prenove učilnic. Iniciativa širi praktično in teoretično znanje z aktivnostmi in projekti, ki jih zasnujejo in izvedejo mladi. Melati in Isabel Wijsen sta se leta 2013 po navdihujočih učnih urah o ljudeh, ki so vplivali na tok zgodovine, vprašali, kaj lahko sami naredita, da se njun dom na Baliju ne bi utopil v odvrženih plastičnih vrečkah, ki jih naplavlja morje. Zasnovali sta projekt, ki je postal prepoznaven po celem svetu in si prizadeva za svet brez plastičnih vrečk, na katerem imajo mladi možnost soodločanja in sooblikovanja okolja, v katerem živijo.

Tudi 14-letni Decker McAllister iz Kalifornije je že leta 2014 v sodelovanju s fundacijo Surf Happens posnel kratki dokumentarec, ki opozarja na količino plastičnih smeti, ki jih ljudje proizvedemo vsak dan. Kot surfar je ugotovil, da vse več plastike vse bolj prekriva del narave, ki mu pomeni največ: plažo in valove. Sošolce, prijatelje in sorodnike je povabil, da so 30 dni zbirali, nadzirali, ocenjevali, merili in iskali nadomestke za vso plastiko za enkratno uporabo, ki so jo uporabili. Tri družine, vključene v kratki film, so prišle do istega zaključka: treba je najti načine, da porabijo manj plastike. “Začeti moramo zdaj in začeti moramo na veliko,” so besede mladega aktivista.

image

Javni delavci pobirajo smeti v kanalih Bangkoka na Tajskem.EPA

Letos se je avstralska srednja šola s podobnim razmislekom o nujnosti zmanjšanja količine smeti, ki jih ljudje puščamo za sabo na vsakem koraku, v Melbournu odločila umakniti koše za smeti iz učilnic. Nerazgradljive smeti, ki jih učenke dekliške srednje šole prinesejo v šolo, morajo tudi odnesti s seboj nazaj domov. Cilj je šolo spremeniti v okolje z nič smetmi. Ravnateljica Karen Money je pojasnila, da želijo z ukrepom povečati ozaveščenost 1400 učenk o pomenu ponovne rabe, nove uporabe in recikliranja. “Z njimi lahko sporočilo posredujemo tudi njihovim družinam in širšim skupnostim.” V šoli bodo le trije koši za izjemne primere in otoki s koši za recikliranje, pojasnjujejo na šoli, da želijo spodbuditi mlade k uporabi trajnih škatel za malice in steklenic namesto folij in plastenk. “To je del izobraževanja,” je prepričana ravnateljica.

Preostanek članka si lahko pogledate na tejPOVEZAVI

 

VIR:VECER.COMAVTOR: Kristina Božič – FOTO:PIXABAY, EPA

Inline
Inline