Pasti sedenja pred ekrani: Od debelosti do bolezni srčno-žilnega sistema

Veliko mladih na družabnih omrežjih išče potrditve, ki jim manjkajo v primarnem okolju, sedenje pred ekrani lahko vodi v odvisnost in slabo počutje.

Zaradi uporabe elektronskih aparatov, digitalne tehnologije in preživljanja časa pred ekrani preveč sedimo. Ne le otroci, temveč tudi odrasli, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Premalokrat si vzamemo čas, da bi med sedenjem naredili kakšno vajo, še posebej pa na gibanje ne pomislijo otroci, ker jim je ob ekranu ugodno, pravi direktorica društva in vodja projekta Recimo ne odvisnosti Nataša Jan. Otroci prostega časa velikokrat ne izkoriščajo kakovostno, starši bi jim morali skupaj z novimi tehnologijami dati navodila o aktivnem preživljanju prostega časa, o pomembnosti druženja z vrstniki in gibanja na svežem zraku. Sedenje je namreč vrh ledene gore, ki pri otrocih povzroča povečano telesno težo, debelost in z debelostjo povezane zaplete.

Omejitev naj bo do dve uri na dan

Pediater Primož Kotnik poudarja, da je izpostavljenost ekranom, pa naj bo to televizija, pametni telefon, računalnik ali tablica, povezana z višjim indeksom telesne mase, debelostjo in z zapleti ob njej, slednje pa predstavlja tudi večje tveganje za razvoj bolezni srčno-žilnega sistema. Otroci so med preživljanjem časa ob digitalnih tehnologijah hkrati izpostavljeni še reklamiranju digitalnih izdelkov ter nezdrave prehrane.

image

 BOBO Saša Kronegger, Nataša Jan, Primož Kotnik in Darija Cvetko opozarjajo, da preveč časa preživljamo ob digitalnih tehnologijah.

“Izpostavljenost napravam z močnim svetlobnim virom neposredno vpliva tudi na hormonski sistem in delovanje telesa, kar pa vpliva na to, kdaj bodo otroci šli spat in kako dolgo ter kvalitetno bodo spali,” izpostavi pediater. Prepričan je, da bi starši morali omejevati čas, ki ga otroci preživljajo za ekranom. “Predvsem naj ne uporabljajo naprav pred spanjem, vsaj eno uro prej ne. V prostoru, kjer spijo, naj sploh ne bo elektronskih naprav, čez dan pa naj jih uporabljajo do dve uri,” svetuje Kotnik.

Predstavljajo se v najboljši luči

Digitalne tehnologije po eni strani veliko omogočajo, mladim med drugim, da na svoj način prihajajo do informacij in spoznajo svet, a imajo tudi drugi konec, poudarja socialni pedagog in mladinski delavec Sašo Kronegger. “Veliko mladih na družabnih omrežjih išče potrditve, ki jim manjkajo v primarnem okolju. Njihov sistem se vzburi vsakič, ko slišijo zvok ‘pink’ za sporočilo ob všečku. To lahko vodi v zasvojenost, samopodobo gradijo na številu všečkov, odzivajo se ves čas, neprestano preverjajo, kaj je novega – ali se je kaj spremenilo. Pozabljajo tudi, da drugi objavljajo vsebine sami, brez razmisleka, večina pa se jih skuša predstaviti v najboljši luči. Lepo urejene fotografije sebe, stanovanj, s potovanj mnoge prepričujejo, da bi morali kaj podobnega početi tudi sami. Ob tem, ker tega ne počno, se slabo počutijo. Ko mamice objavijo fotografijo smehljajočih dojenčkov, zamolčijo, da je za njimi neprespana noč. Mnogi razmišljajo, kaj vse se mora zgoditi, da bodo tudi oni tako uspešni.” Kronegger še opozarja, da je spletna komunikacija izredno poenostavljena. “Mnogi se ne znajo več pogovarjati z besedami, pritiskajo le še na gumbke, klikajo obrazke.”

Teden brez ekrana

Zaradi vseh naštetih razlogov so v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravili preventivni program za otroke in njihove starše. Namenjen je učencem sedmega in osmega razreda osnovne šole in njihovim staršem. Z interaktivnimi delavnicami, ki razvijajo kritično pismenost in kreativno razmišljanje, bodo mlade skušali odvračati od uporabe naprav oziroma k njihovi odgovorni rabi. Poseben poudarek bodo namenili tudi vsebinam, s katerimi se mladi srečujejo na spletu, starši pa bodo spoznali predloge, kako v družini vzpostaviti okolje za varno in uravnoteženo uporabo ekranov.

V francoskih šolah prepovedali telefone
V Franciji so pred dnevi z zakonom prepovedali uporabo mobilnih telefonov v šolah, pred tem so tako prepoved poznale le posamezne tamkajšnje šole. Pa pri nas? Nekatere šole v Ljubljani so uporabo že prepovedale, nekatere skušajo uporabo omejevati, ponekod imajo zelo jasna pravila, ponekod ne, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja. “Prepoved pri nas bi lahko obrodila sadove, a verjamem, da bomo tudi starši zelo hitro proti, ko nas bo strah, ker nas hčerka v tretjem razredu ne bo poklicala, da je varno prišla do šole. Helikopterski starši hočemo imeti stik. Naše zaupanje se je tako zelo zmanjšalo, da sami dajemo otrokom naprave, zato da jih imamo pod nadzorom,” opozarja socialni pedagog in mladinski delavec Sašo Kronegger. Ob tem dodaja, da so dober primer odklopa od tehnologij taborniške in skavtske organizacije, ko otroci obiščejo njihove dvotedenske programe popolnoma brez digitalnih naprav, starši pa imajo možnost v nujnih primerih poklicati na skupno telefonsko številko.

Včeraj pa so v društvu predstavili tudi pobudo Teden brez ekranov. Darija Cvetko, strokovna sodelavka društva, je pojasnila, da naj bi v tednu, ki ga posameznik ali družina izbere sama, več pozornosti posvetili interakcijam v družinskem okolju in spodbujanju aktivnega preživljanje prostega časa: “Posamezniki in družine naj se poskušajo v prostem času umakniti od ekranov, da bodo videli, kakšna je dinamika njihovih življenj, če jih ne uporabljajo.” Dobro je, da smo uporabniki pozorni, katere vsebine smo obiskali na spletu, koliko časa smo jim namenili – in se o tem pogovarjamo, tudi o svojih notranjih občutkih ob tem, pojasnjujejo v društvu. Opažajo namreč, da je vse pogostejši strah ljudi pred nedostopnostjo prek mobilnega telefona. V tednu brez ekrana naj družine aktivno preživljajo čas, za tak tedenski odklop pa je lažje poskrbeti v času dopusta, še svetujejo strokovnjaki.

“Mnogi se ne znajo več pogovarjati z besedami, pritiskajo le še na gumbke, klikajo obrazke”
vir:vecer.si