Policija prednostno obravnava korupcijska kazniva dejanja na področjih, kjer so tveganja največja

V slovenski policiji je odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete in korupcije ena izmed najpomembnejših prednostnih nalog. Policija si že več let prizadeva, da v predkazenskih postopkih čim bolj uspešno preprečuje, odkriva in preiskuje korupcijska kazniva dejanja, ki se izvršujejo na področjih, kjer so korupcijska tveganja največja in kjer bi lahko prišlo do zlorabe politične, javne in gospodarske moči za zasebne interese.

Iz statističnega pregleda izhaja, da je policija ob zaključku leta 2018 obravnavala in s kazensko ovadbo zaključila za 34 % več korupcijskih kaznivih dejanj, kot v enakem obdobju poprej. Policija je v prvem polletju 2019 obravnavala 96 korupcijskih kaznivih dejanj (v polletju 2018 65 kaznivih dejanj), kar predstavlja porast za 48 %, trend povečanja obravnave korupcijske kriminalitete pa se nadaljuje tudi v drugi polovici letošnjega leta.

Policija pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj sledi načelu ničelne tolerance do korupcije in posveča pozornost hujšim oblikam tovrstnih kaznivih dejanj. Podatki zadnjih dveh let kažejo na to, da je policija v letu 2018 obravnavala 38 od skupno 107 korupcijskih kaznivih dejanj, ki so imela znake organizirane kriminalitete, v letu 2019 pa je do sedaj takšnih dejanj že 80, od skupno obravnavanih 104, kar že samo po sebi kaže na usmerjenost policije v preiskovanje hujših oziroma organiziranih oblik korupcijskih kaznivih dejanj.

Policija svoje aktivnosti na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije usmerja na najbolj izpostavljena področja dela, kot so uradna dolžnost in javna pooblastila, bančništvo, zdravstvo in zaščita finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije. Med korupcijska tveganja uvrščamo tudi korupcijo v športu, saj smo tudi na tem področju v zadnjih letih obravnavali več kaznivih dejanj, poleg tega pa je Slovenija sopodpisnica Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj. Policija je v preteklih letih obravnavala konkretne primere korupcije v zdravstvu, bančništvu, energetiki in drugih izstopajočih področjih, ki so povezana tudi z zagotavljanjem varnosti državljanov (npr. vozniki, tehnični pregledniki vozil, delovna dovoljenja).

Z namenom krepitve in izboljšanja stanja na tem področju policija tako na strateški kot operativni ravni stalno spremlja aktualno problematiko in izvaja ukrepe za njeno prilagajanje.

Učinkovito odkrivanje in pregon korupcije je predvsem sistemski izziv, s katerim se mora spoprijeti celotna družba, predvsem pa vsi državni organi in institucije. Le s takšnim zavedanjem, hitrim odzivom na odklonske pojave in skupnim delom vseh državnih organov in institucij je mogoče take primere omejiti. V policiji se še posebej zavedamo dejstva, da je zaupanje v pravne institucije države odvisno od prispevka vseh organov, vključenih v zagotavljanje varnosti, saj ni realno pričakovanje, da bo zgolj policija z represivnimi ukrepi odpravila vse sistemske anomalije oziroma njihove posledice, saj je delovanje policije izrecno vezano na zakonska pooblastila in ozko ter natančno opredeljena korupcijska kazniva dejanja iz kazenskega zakonika.

Poudarjamo še, da so kazniva dejanja na področju korupcije prikrita, zahtevna za preiskovanje in praviloma prepletena z drugimi kaznivimi dejanji s področja gospodarske kriminalitete, v praksi pa se pogosto izkaže, da je lahko korupcija tudi posreden motiv za storitev določenega gospodarskega kaznivega dejanja, ki se procesuira oziroma statistično evidentira v okviru drugih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete.

Preiskovanje je izjemno težavno tudi zato, ker so v primeru korupcijskih kaznivih dejanj kazensko odgovorni tako dajalci kot prejemniki podkupnine, dejanja pa se praviloma dogajajo v izrazito zaprtih krogih oseb, ki zaradi lastnih obojestranskih koristi nimajo interesa po razkritju teh dejanj pred javnostjo in pred organi pregona. Iz enakega razloga je izjemno oteženo preiskovanje korupcijskih dejanj, ki so se zgodila v preteklosti, saj materialni dokazi za ta dejanja praviloma ne obstajajo, udeleženci pa dejanja prikrivajo. Do morebitne naznanitve tovrstnih dejanj prihaja v praksi izjemoma in zgolj zaradi občutka udeleženih oseb, da so bile oškodovane oziroma so bile zaradi kakšne druge okoliščine postavljene v brezizhoden položaj. Zaradi tega je prijav korupcije izjemno malo, policija pa je pri odkrivanju in preiskovanju tovrstne problematike odvisna predvsem od lastne zaznave in zagotavljanja materialnih dokazov z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. Največ korupcijskih kaznivih dejanj dejansko odkrijemo pri preiskovanju drugih dejanj.

Če ste seznanjeni s kakšno obliko korupcijskega kaznivega dejanja, jo prijavite na 113, na anonimni telefon policije 080 1200 ali preko anonimne e-prijave korupcije.

Pričakovanja javnosti po učinkovitem pregonu gospodarske kriminalitete in korupcije so zelo velika. Slovenska policija bo ne glede na to, da je preiskovanje gospodarske kriminalitete in korupcije eden izmed najzahtevnejših izzivov, storila vse, da bo s strokovnim, profesionalnim, predvsem pa zakonitim delom, državljanom Republike Slovenije tudi v prihodnje zagotavljala čim višjo raven varnosti tudi na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije.

VIR: POLICIJA.SI

Sorodni članki:

Kriminalisti več uprav razbili organizirano združbo, ki je preprodajala droge Da bi zaščitili žrtve nasilja v družini so 2 osebam na področju PU Celje izrekli ukrep prepoved približevanja Poziv sosedom: prijavite nasilje v družini, žrtev ga mogoče ne more Trinajst fizičnih in dvanajst pravnih oseb osumljenih prejemanja in dajanja podkupnin v zvezi z javnimi naročili