Posledice vetroloma v Savinjski dolini še odpravljajo

Tudi po skoraj enem letu občine v Zgornji Savinjski dolini še niso povsem v tirnicah, v Solčavi ocenjujejo, da bo sanacija trajala vsaj še eno leto.

Kmalu bo minilo leto dni od uničujočega vetroloma, ki je za nekaj tednov ohromil Slovenijo in s tem tudi Zgornjo Savinjsko dolino. Razredčene gozdne površine, uničena drevesa, neprevozne, ponekod celo uničene ceste in veliko naselij brez električne energije. Kakšno je stanje zdaj?

Katarina Prelesnik, županja občine Solčava, v kateri je bilo na tem območju največ škode, pojasnjuje, da je ta ocenjena na 2,8 milijona evrov, a je dejansko znesek še dosti višji. Posledice lanskega vetroloma še vedno odstranjujejo, pri tem pa pogrešajo večji posluh države za nastalo škodo. Program sanacije še ni potrjen, pravi Prelesnikova: “Zato pripravljeni projekti še vedno čakajo, prebivalci pa si želimo dobrega sodelovanja in dovolj pomoči. Smo majhna lokalna skupnost, ki težko zagotavlja lastna sredstva za projekte, težavo nam povzroča že 22-odstotni davek na dodano vrednost. Želela bi si, da bi bil tudi ta upoštevan kot upravičen strošek sofinanciranja s strani države.” Županja ocenjuje, da bo sanacija trajala vsaj še leto dni.

Težave z elektriko odpravljene

Nemalo težav so imeli z električno energijo. “Ob vsakem neurju, ki doleti Solčavsko, smo nekaj dni odrezani od sveta. Nimamo nikakršnih telekomunikacijskih povezav, ni električne energije in tudi dostop do nas je zelo otežen. Zato prosimo pristojne službe, da bi elektrovode končno položili v zemljo, saj nam ob vsakem sneženju zmanjka električne energije, posledično pa smo takoj tudi brez telefonskega omrežja,” so Elektro Celje opozorili z občine Solčava. Kakšno je stanje danes, pojasnjuje Prelesnikova: “Vsem iz Elektra Celja, ki so v okviru odprave posledic ob vetrolomu delali v izredno težkih razmerah, se zahvaljujem, da so našim občanom zagotovili oskrbo z električno energijo. V znak zahvale je bilo podjetje Elektro Celje, d.d., letos prejemnik občinskega priznanja solčavske županje. Elektro Celje bo veliko večino kablovoda položil v zemljo, tako da izpadov električne energije na Solčavskem v prihodnje naj ne bi več bilo.” Občina tudi sicer vse leto pomaga prostovoljnim gasilcem, da se izobražujejo za primer ponovitve tovrstnih naravnih nesreč. Hkrati, poudarja Prelesnikova, občina vlaga tudi v opremo za zaščito in reševanje, opozarjajo na pomen rednega vzdrževanja cest, vodotokov in pri tem skušajo pomagati tudi sami.

Občino Gornji Grad prizadeli dve neurji

Decembrska ujma je prizadela tudi občino Nazarje. Škodo na javni infrastrukturi so ocenili na 470 tisoč evrov. “Škoda je do zdaj v večjem delu odpravljena, saj so zagotovili prevoznost lokalnih cest,” pojasnjuje Jožefa Ribežl z občine Nazarje. Škodo, ki je nastala v tamkajšnjih gozdovih, je popisoval in ocenjeval Zavod za gozdove, podatkov o njej pa na občini še nimajo.

Kakšno pa je stanje v občini Gornji Grad, ki sta jo v letu 2017 prizadeli kar dve neurji? Župan Stanko Ogradi pravi: “Prvo neurje aprila lani je kraj prizadelo z močnim deževjem in poplavami. Decembra pa je orkanski veter delal škodo na infrastrukturi. Izrazito je bilo odkrivanje streh, poškodovani so bili gozdovi, podrta drevesa, poškodovana cestna infrastruktura in ostala infrastruktura, kot so elektrovodi in podobno. Skupaj ocenjena škoda po obeh neurjih je znašala 1,5 milijona evrov. Dejansko pa je bila ta še mnogo večja.”

Prelomno leto

Letos v občini Gornji Grad proračunska sredstva namenjajo za odpravo posledic na javni infrastrukturi. V ta namen so odšteli že 200 tisoč evrov, država pa je prispevala pol milijona evrov. “Nemogoče je napovedati, kdaj bo škoda odpravljena v celoti. Da se gozd obnovi in doseže primerno raven za gospodarsko izkoriščanje, je potrebnih tudi 50 let,” pojasnjuje Ogradi.

Tudi gornjegrajski župan se boji vnovičnih naravnih nesreč: “Občino Gornji Grad po letu 2006 skoraj vsako drugo leto prizadene kakšna naravna nesreča. Glede na to bo potrebna pripravljenost vsakega posameznika, da bo v določeni meri poskrbel za samozaščito. Ob nesrečah se velikokrat zgodi, da nam vsa napredna tehnologija zataji in je se je treba poslužiti klasičnih vzorcev pri zagotavljanju osnovnih potreb za življenje. V vsakem neurju se je treba posebej znajti in prilagajati. Opreme za zaščito in znanja ni nikoli dovolj. Tudi kot posamezniki se moramo zavedati, da moramo za svojo varnost marsikaj storiti tudi sami.”

V vsakem neurju se je treba znajti in prilagajati
VIR:VECER.COMAVTOR:Asja LednikFOTO:arhiv