Predsednik vlade na Strateškem dialogu o Zahodnem Balkanu v Ženevi

Po že izvedenih štirih srečanjih o prihodnosti Zahodnega Balkana ostaja Svetovni gospodarski forum, po besedah gostiteljev, zavezan, da bo služil kot osnova za javno-zasebno sodelovanje in krepitev ugodnega razvoja regije. Tokratno srečanje voditeljev Zahodnega Balkana ter voditeljev in predstavnikov ključnih partnerskih držav in mednarodnih institucij je potekalo v prizadevanjih za poglobljeno razpravo o politični in gospodarski prihodnosti ter izzivih regije v obdobju četrte industrijske revolucije.

Srečanje so voditelji včeraj začeli z delovno večerjo in danes nadaljevali s plenarnim zasedanjem. Predsednik vlade Marjan Šarec je v razpravi poudaril geostrateški pomen Zahodnega Balkana in ob tem opozoril, da je zelo pomembno zagotoviti, da bo napredek pri uvajanju reform vzporeden s procesom približevanja EU. Ohranjanje evropske perspektive je izjemno pomembna motivacija za nadaljnje reforme, učinkovito reševanje odprtih vprašanj, spravo, stabilnost in odpornost proti tretjim akterjem. Predsednik vlade je zato znova izrazil svoje obžalovanje, da države članice EU oktobra niso dosegle dogovora o odprtju pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. »Alternative širitvi EU na Zahodni Balkan ni, saj noben drug proces ne omogoča stabilizacije in preobrazbe regije,« je poudaril ter ob tem še spomnil, da odločitve EU prinašajo tudi izredno pomembno sporočilo ljudem v regiji, še posebej mladim, ki potrebujejo obetavno prihodnost v domovini.

Slovenija se zavzema za kredibilen širitveni proces, ki mora v razpravi o novi metodologiji procesa postati bolj učinkovit in bolj verodostojen pri zagotavljanju nepovratnosti reform na področju vladavine prava, svobode medijev, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter zagotavljanja razmer za hitrejši ekonomsko-socialni razvoj tega območja. Ob tem je osrednjega pomena, da morebitne spremembe metodologije širitvenega procesa ne bodo posegale v ključni cilj procesa – članstvo držav regije v Evropski uniji. Predsednik vlade je v razpravi poudaril, da se drugače lahko razvijejo posledice, ki bi škodljivo vplivale na stabilnost regije, njeno pripravljenost za nadaljevanje reformnih procesov in za učinkovito reševanje bilateralnih vprašanj – tudi vprašanja sprave. 

Udeleženci so izmenjali stališča tudi o pobudah foruma, katerih cilj je olajšati gospodarski in družbeni napredek s spodbujanjem javno-zasebnega sodelovanja.