Slovenija soorganizirala dogodek za promocijo pobude MLA
Ob robu 74. zasedanja Šestega odbora Generalne skupščine OZN je Slovenija sinoči v New Yorku skupaj z ostalimi pobudnicami MLA pobude – Argentino, Belgijo, Mongolijo, Nizozemsko in Senegalom – organizirala dogodek za promocijo sprejema nove mednarodne pogodbe za medsebojno pravno pomoč in izročitev v primeru pregona genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev. Veleposlanik Mihael Zupančič je v panelu nagovoril udeležence dogodka v imenu Slovenije in najavil diplomatsko pogajalsko konferenco, ki bo potekala v Sloveniji junija 2020.
Predstavniki pobudnic MLA pobude so na dogodku predstavili zgodovinsko ozadje pobude ter pomen le-te za krepitev učinkovitosti domačih institucij pregona in sodstva. Udeležence smo seznanili z dosedanjimi aktivnostmi, ki jih izvajamo vse od leta 2011, ko je ideja za MLA pobudo prvič zaživela. V tem času je MLA pobuda dosegla podporo 69 držav iz vseh regij sveta. Ravno tako so MLA pobudi podporo izrazili visoki predstavniki različnih mednarodnih institucij in forumov, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS), nekdanjima ICTY in ICTR, Mednarodnim združenjem tožilcev ter Evropsko mrežo za genocid (EU Genocide Network).
Na dogodku, ki ga je povezovala nekdanja predsednica MKS Silvia Fernandez de Gurmendi, so pobudnice izpostavile, da se po več letih intenzivnega dela na MLA pobudi, le-ta sedaj premika v zaključno fazo. Veleposlanik Zupančič je najavil diplomatsko pogajalsko konferenco, ki bo potekala v Sloveniji med 8. in 19. junijem 2020. Z namenom predpriprave na pogajalski proces je predviden tudi neformalni posvet, ki bo potekal na Nizozemskem med 27. in 29. januarjem 2020.
Razprava na stranskem dogodku je potrdila veliko zanimanje za MLA pobudo, kar predstavlja vzpodbudo za nadaljnja prizadevanja držav pobudnic za sprejem nove mednarodne konvencije za omenjeno področje.
Sodobne konvencije z natančno izdelano vsebino za tovrstno sodelovanje med državami obstajajo v zvezi z nekaterimi drugimi mednarodnimi kaznivimi dejanji. Takšna primera sta Konvencija OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in Konvencija OZN proti korupciji, vendar konvencije za primer najhujših zločinov ni.
Načrtovana MLA konvencija bo predvidevala oblike praktičnega sodelovanja, kot na primer izročitev, zamrznitev in zaseg sredstev, prenos kazenskih postopkov, pridobivanje dokazov in izjav prič, preiskave in zasege, identifikacijo in sledenje premoženju, ki je posledica storitve kaznivih dejanj, opredelitev pristojnih organov in poti sporazumevanje, videokonference, pomoč in zaščito prič, izobraževanje in tehnično pomoč in drugo. Sprejem MLA konvencije bo pomembno prispeval k uspešnosti pregona najhujših zločinov na nacionalni ravni.
Več o pobudi MLA na: www.mla-initiative.com
