Slovenski delavci lahko o štiridnevnem delovniku le sanjajo

Medtem ko se po svetu vrstijo uspešni poskusi skrajševanja delovnega časa, slovenski delodajalci o tem še ne razmišljajo. Prepričani so, da lahko večjo učinkovitost in zadovoljstvo delavcev dosežejo z manj skrajnimi ukrepi.

Združenje britanskih sindikatov TUC je vlado nedavno pozvalo, naj začne ukrepati v smeri skrajševanja delovnega časa delavcev, pri čemer se jim njihova plača ne sme zmanjšati.

Prepričani so namreč, da je prehod na štiridnevni delovni teden izvedljiv še v tem stoletju, če bodo podjetja koristi naprednih tehnoloških procesov prisiljena deliti s svojo delovno silo. A več kot polovica britanskih delavcev se boji, da bo modernizacija delovnih procesov koristila izključno menedžerjem in delničarjem podjetij. Umetna inteligenca, robotika in avtomatizacija proizvodnje bi po napovedih lahko v naslednjem desetletju Združenemu kraljestvu prinesle 200 milijard britanskih funtov koristi (okoli 225 milijard evrov).

Tako so v enem izmed valižanskih podjetij že uvedli štiridnevni delovnik, zaposleni pa kljub manjšemu številu opravljenih ur prejemajo polno plačo. Kot je za BBC dejal Mark Hooper, ustanovitelj podjetja IndyCube iz Cardiffa, prehod na novo delovno ureditev v zadnjih 18 mesecih sicer ni bil preprost, a jim je kljub temu uspelo.

Zadovoljstvo zaposlenih zaradi krajšega delovnika je težko ovrednotiti s številkami. Kakovostno preživljanje prostega časa z družino je le eno izmed velikih zadovoljstev.

Zadovoljstvo zaposlenih zaradi krajšega delovnika je težko ovrednotiti s številkami. Kakovostno preživljanje prostega časa z družino je le eno izmed velikih zadovoljstev. Foto: Thinkstock

“Želeli smo dokazati, da smo lahko v štirih dneh enako učinkoviti kot v petih, in bilo je vredno truda,” je dejal. Zaposleni imajo zdaj več časa za zasebno življenje, predvsem lahko več časa preživijo z družinami. Podjetje je celo povečalo izvoz, dejavnost pa širi tudi zunaj Walesa, se pohvali Hooper.

Večjo učinkovitost in manj bolniških odsotnosti je prinesel tudi na 30 ur skrajšan delovnik medicinskih sester na Švedskem, a na drugi strani zaradi zaposlitev dodatnih delavcev stroške zvišal za petino. Preizkus se je zanje izkazal kot predrag, da bi ga uvedli povsod. A ne bi smeli spregledati, da so se tako vendarle odprla nova delovna mesta, četudi za določen čas.

Slovenski menedžerji: “Najprej je treba ustvariti pogoje, ki bodo omogočali delati manj”

V Združenju Manager pojasnjujejo, da je krajši delovni čas lahko le eden od ukrepov, ne pa edini, s katerim podjetja zagotovijo optimalne pogoje za rast zaposlenih in podjetja.

“Večje zadovoljstvo in učinkovitost zaposlenih lahko dosežemo tudi s pomočjo manj skrajnih ukrepov. Opažamo, da se praksa na tem področju bolj osredotoča na raznolikost delovnih mest in delovnih oblik. Fleksibilnost različnih oblik dela tako časovno kot prostorsko je dobro znamenje, moramo pa pri uvajanju novega delovnega časa misliti na in spoštovati tudi tiste institucije in ljudi, ki si želijo običajnega osemurnega delovnika,” pojasnjuje Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager.

Slovenski delavec na uro ustvari tretjino manj BDP

V Združenju Manager se sprašujejo, ali si Slovenija z 20 odstotkov nižjo učinkovitostjo od povprečja EU kaj takšnega sploh lahko privošči. Poudarjajo, da je najprej je treba ustvariti pogoje, ki bodo omogočali delati manj. To ponazorijo s primerjavo z nemškimi delavci, ki so po podatkih OECD v letu 2016 v eni delovni uri ustvarili 66 ameriških dolarjev bruto domačega proizvoda, povprečni slovenski delavci pa le 41,5 dolarja. Prav tako slovenski delavci letno opravijo skoraj 300 delovnih ur manj kot Nemci.

"Ustvariti moramo pogoje, ki nam bodo omogočali delati manj," je prepričana Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager.

“Ustvariti moramo pogoje, ki nam bodo omogočali delati manj,” je prepričana Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager. Foto: Barbara Reya

Argument močnega stanovskega združenja je, pričakovano, v skladu s prepričanjem številnih delodajalcev v Sloveniji,  da se večja učinkovitost doseže le s podaljševanjem delovnega časa. A odličen primer, da ni tako, je Južna Koreja. Čeprav je v njihovi družbi dolg delovnik skoraj del družbene kulture, ostajajo kljub temu blizu dna lestvice učinkovitosti dela, ki jo meri Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Podoben primer je tudi Grčija, ki ima enega od najdaljših delovnih tednov v Evropi, a kljub temu zaseda dno lestvice, ki meri razmerje bruto domačega proizvoda in ur delovnega časa.

Sindikati prepričani, da slovenski delavci delajo preveč

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) spomnijo, da so podoben predlog slovenskim delodajalcem v kovinski in elektroindustriji posredovali že pred desetletjem. Pri tem so sledili 35-urnemu delovniku v Nemčiji.

Učinkovitost delavcev porasla za petino, njihovo zadovoljstvo še bolj

O pozitivnih učinkih krajšega delovnega tedna poročajo tudi z Nove Zelandije. Tamkajšnja pravna svetovalnica za oporoke Perpetual Guardian, ki zaposluje 200 sodelavcev, je osem tednov preizkušala skrajšan delovni teden. Ker so zaposleni vedeli, da bodo imeli za enako delo na voljo manj časa, so optimizirali delovne procese, odpravili časovno neučinkovite prakse in uvedli druge sistemske izboljšave s trajnim učinkom, ki so jim omogočile, da so v manj časa naredili ne le enako, temveč celo več.

Direktor Andrew Barnes je učinke preizkusa ocenil kot nepremagljiv uspeh. Storilnost zaposlenih je kljub enemu prostemu dnevu v tednu več porasla za 20 odstotkov, zadovoljstvo zaposlenih, ki ga sicer ni mogoče ovrednotiti s številkami, pa se je zagotovo okrepilo še veliko bolj.

“Slovenski delodajalci so nas gladko zavrnili, bile so celo ideje o vnovičnem prehodu na 42-urni delovnik,” pojasnjuje Lidija Jerkič, predsednica ZSSS. Dodaja, da so delodajalci v času krize sami skrajšali delovnik ter hkrati znižali plače. Pri tem so bili motivirani tudi s tem, da država plača razliko za skrajšani delovni čas. Nekaj delodajalcev je bilo zaradi omenjene zlorabe tudi ovadenih in so morali vrniti subvencije, opozarja Jerkičeva.

V ZSSS so podoben predlog slovenskim delodajalcem v kovinski in elektroindustriji posredovali že pred desetletjem, a so jih ti gladko zavrnili, pravi predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

V ZSSS so podoben predlog slovenskim delodajalcem v kovinski in elektroindustriji posredovali že pred desetletjem, a so jih ti gladko zavrnili, pravi predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Foto: STA

Jerkičeva poudarja, da je bilo razpoloženje slovenskih delodajalcev okoli skrajševanja delovnika vedno odklonilno. V tem trenutku pa to vprašanje zaradi pomanjkanja delavcev sploh ni aktualno. “V Sloveniji se srečujemo z delovnim časom, ki daleč presega 40 ur tedensko, z velikim številom nadurnega dela in prerazporejenim delovnim časom. Delavci delajo preveč, nadzora pa ni,” opozarja Jerkičeva.

Delodajalci bi, a jih ovirajo sindikati

Da je razmišljanje o skrajševanju delovnega časa v drugem planu, zatrjujejo tudi v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). Priznavajo, da se soočajo z velikim pomanjkanjem delavcev v skoraj vseh dejavnostih. “Upoštevajoč demografske spremembe, moramo razmišljati predvsem o tem, kako bomo kadre pridobili, jih ustrezno usposobili in nagradili tako, da bodo ostali v podjetju. Zelo aktivno se ukvarjamo s prilagajanjem delovnega časa. Tako s prilagajanjem časa delovnim procesom, kot tudi s prilagajanjem družinskega življenja zaposlenih,” poudarja generalni sekretar ZDS Jože Smole.

Smole zatrjuje, da so delodajalci takšnemu razmišljanju naklonjeni, “vendar so največja ovira pri tem sindikati in nekatere politične stranke, ki nasprotujejo skoraj vsakemu prilagajanju delovnega časa pa tudi drugim oblikam dela. To pa zmanjšuje konkurenčnost podjetij”, je kritičen do sindikatov.

“Danes zaradi tehnologije, ki še ni dovolj razvita, delamo več”

Ali se v prihodnosti zaradi robotike in avtomatizacije proizvodnih procesov vendarle tudi slovenski delavci lahko nadejajo krajšega delovnika, Jerkičeva ni optimistična. “Tudi sedanja avtomatizacija ni pripeljala do skrajševanja delovnega časa, celo nasprotno,” opozarja Jerkičeva.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole zatrjuje, da so delodajalci razmišljanju o skrajševanju delovnega časa naklonjeni, "vendar so največja ovira pri tem sindikati in nekatere politične stranke".

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole zatrjuje, da so delodajalci razmišljanju o skrajševanju delovnega časa naklonjeni, “vendar so največja ovira pri tem sindikati in nekatere politične stranke”. Foto: STA

Smole napoveduje, da bo razvoj tehnoloških procesov zagotovo povzročil spremembe na trgu dela, “ki se jim bo treba nenehno intenzivno prilagajati, ne pa vztrajati pri do zdaj veljavnih oblikah in trajanju delovnega časa”, sklene generalni sekretar združenja delodajalcev.

Tudi v Združenju Manager že dolgo ponavljajo, da bo z razvojem tehnologije delavcem omogočeno delati manj. “A danes zaradi tehnologije delamo več, ker ta še ni dovolj razvita. Verjamem, da bo v prihodnosti delo postalo drugačno, kakšno, pa moramo poskrbeti ljudje sami,” zaključi Mrakova.

VIR:SIOL.NETAVTOR:David KosFOTO:Pixabay, STA, Barbara Reya, Thinkstock