fbpx

Smo se od prijetnega poletja poslovili za vedno?

Se sprašujete, kam je šlo letošnje poletje? Potem ko smo bile že konec maja temperature nad 30 stopinj Celzija in smo se vsi pripravljali na prihod vročinskih valov, se je vreme odločilo, da poletja ne bo. Slovenci imamo že mesec dni bolj ali manj poznopomladansko vreme. Temperature močno nihajo, čez dan se menjajo obdobja sonca, oblačnosti in dežja. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) so nam podali strokovni opis: »Nad nami je bil neizrazit anticiklon, vetrovi so bili šibki, večje vremenske fronte pa so bile daleč od naših krajev. Zaradi vlage in dnevnega pregrevanja pri tleh je bilo ozračje nestabilno, predvsem popoldne in zvečer so bile bolj ali manj pogoste krajevne padavine.«

Ne vemo, kakšno bo vreme

Mi smo se vprašali, zakaj smo izgubili poletje in kam je šlo … Andrej Vuga z Arsa odgovarja: »Resda letos do zdaj še nismo imeli veliko dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 stopinj, a v juniju so bile povprečne temperature za dobro stopinjo višje od povprečja 1981–2010. Poletje se je šele začelo, pred nami sta še dva poletna meseca. Kakšno bo poleti vreme, pa bomo videli sproti.« Vremenoslovcem torej optimizma ne manjka, toda dejstvo je, da se zadnja leta srečujemo s poletji, kot jih v preteklosti nismo bili vajeni. A tako pač je. »Poletja se med seboj razlikujejo, v nekaterih padajo temperaturni rekordi, kot je bilo na primer lani, v drugih prevladuje suša, tako je bilo recimo leta 2013, spet tretja imajo več padavinskih dni. Podobno kot letos je bilo tudi leta 2014,« nas tolažijo na Arsu.

Črnomelj je ogromna toča hudo opustošila

Ekstremnih vremenskih pojavov, kot je toča, je vse več. Foto: Facebook

Toča, poplave in suša

A predvsem starejše Slovence boste slišali reči, da ni več tako, kot je bilo včasih. In dejstvo je, da je vreme drugačno. Zaradi podnebnih sprememb je vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov, kot je bila nedavna uničujoča toča v Beli krajini. Škoda zaradi poplav, suš, toč in neurij narašča. Vremenskih katastrof je kar štirikrat več kot pred 50 leti, gospodarska škoda, ki jo povzročijo, pa je kar sedemkrat višja kot pred pol stoletja. V Sloveniji se temperatura dviguje za 0,33 stopinje Celzija na deset let, količina padavin se zmanjšuje za dva odstotka na deset let, snega imamo vsakih deset let za kar 15 odstotkov manj, za dva odstotka na leto pa se poveča količina sončnega obsevanja.

Delavec na strehi

Vsako leto je škode zaradi vremena več. Foto: Bobo

Padajo svetovni rekordi

Čeprav nekateri, kot je ameriški predsednik Donald Trump, podnebne spremembe še vedno zanikajo, nam vreme vsak dan dokazuje, da to pomeni hojo po robu. Da bi rešili naš planet, so svetovni voditelji leta 2015 sklenili pariški podnebni sporazum, s katerim naj bi omejili segrevanje našega planeta na 2 oC. A vedno več je strokovnjakov, ki trdijo, da smo prepozni. Okoljski strokovnjak dr. Jeff Masters je objavil podatke, da so 26. junija v Omanu namerili novo najvišjo celodnevno temperaturo. Na ta dan se v mestu Kurijat živo srebro v termometrih ne podnevi ne ponoči ni spustilo pod 42,6 oC. Čeprav je pri nas bolj hladno kot vroče, pa se na severu Evrope skorajda kuhajo. Skandinavci, ki so vajeni hladnejšega podnebja, že 14 dni »trpijo« ob temperaturah nad 30 stopinj Celzija.

temperature skandinavija

V Skandinaviji se že dva tedna spopadajo z vročinskim valom. Foto: Meteociel

Prepozno za ukrepe

Vročinski udar, ki so mu priča na severu Evrope, bi lahko imel vzrok tudi v dejstvu, ki so ga nedavno odkrili znanstveniki, in sicer da se je zaradi segrevanja bistveno spremenila vloga Barentsovega morja, ki je predstavljalo mejo med Arktičnim in Atlantskim oceanom. Ker se je v poletnem času v tem morju topil led, je poskrbel za hlajenje zgornje plasti vode in tako preprečil mešanje toplejšega Atlantskega oceana z mrzlim Arktičnim. A ker zaradi segrevanja ledenih gora na tem področju ni več, je morje od leta 2011 pa do danes postajalo vse toplejše in posledice so vsako leto bolj vidne. Najbolj pa vzbuja skrb podatek, da je to proces, ki se ga ne da več obrniti. Klimatologi napovedujejo, da bodo spremembe podnebja bolj kot globalno ogrevanje ozračja opazne v ekstremnih lokalnih vremenskih pojavih.

sneg kreda

Konec junija je Kredarico pobelil sneg.

Kontrola vremena

Čeprav jih kar nekaj zemljanov pripisuje geoinženiringu, chemtrailsom (kemičnim sledem, op. p.) in drugim teorijam zarote, je realnost taka, da smo si za vse tegobe krivi sami, saj se nismo pripravljeni odreči potrošniškemu načinu življenja. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je nedavno pojasnila, da se vremena ne da kontrolirati. Kot pravi, je sicer res, da se da iz določenih oblakov prožiti padavine, vendar to zahteva veliko energije in znanja. Priznava tudi, da obstaja več idej in načrtov, kako bi to lahko naredili.

Strašljivi načrt kitajske vlade

Najnovejši in najbolj zastrašujoč je načrt kitajske vlade, ki namerava na Tibetanski planoti postaviti sistem za ustvarjanje dežnih oblakov. Območje, ki na bi ga ta naprava pokrivala, naj bi obsegalo skoraj dva milijona kvadratnih kilometrov, delovala pa bo menda tako, da bo v ozračje spuščala srebrov jodid; ta naj bi pomagal tvoriti oblake, ki bi priskrbeli padavine za obsežne dele Kitajske, ki jo mučijo suše. A kot opozarja Kajfež Bogatajeva, imajo tovrstni posegi tudi stranske učinke, ki jih je bolj ali manj težko predvideti. S kakšno silo pa se igrajo tisti, ki posegajo v vreme, sicer prikazuje podatek, da je v enem samem nevihtnem oblaku shranjene toliko energije, kot bi je imelo osem takih atomskih bomb, kakršna je padla na Hirošimo leta 1945.

vir:svet24.si