Svetovni dan ozaveščanja o digitalni dostopnosti - savinjska.info

Svetovni dan ozaveščanja o digitalni dostopnosti

Svetovni dan zavedanja o globalni digitalni dostopnosti se je začel maja 2012, od takrat se ta dan vsako leto obeleži tretji četrtek v maju. Na ta dan naj bi čim več govorili, razmišljali in se učili o digitalni dostopnosti za vse uporabnike, še posebej uporabnike z različnimi oblikami oviranosti.

“Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča uravnotežen gmotni in duhovni razvoj tako posameznika kot družbe v celoti. Ima sposobnost preseganja naše fizične omejenosti. Uporabimo jo varno in preudarno!”, je ob devetem svetovnem dnevu ozaveščanja povedal v. d. direktorja Uprave za informacijsko varnost (URSIV) dr. Uroš Svete.

Cilj delovanja URSIV na področju dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij je ureditev ukrepov za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti.

Zavezanci po ZDSMA so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje.

Zavezanci morajo zagotoviti, da njihova spletišča in mobilne aplikacije izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti, kar pomeni, da morajo biti zaznavna, operabilna, razumljiva in robustna ter s tem dostopna.

Zavezanci morajo izdelati začetno oceno nesorazmernega bremena, to je oceno, koliko bi izpolnjevanje zakonskih zahtev zanje pomenilo nesorazmerno breme. Minimalni nabor okoliščin, ki jih morajo zavezanci pri tem upoštevati, je zakonsko določen. Če nadzorni organ ugotovi, da bi izpolnjevanje zahtev za določeno spletišče ali mobilno aplikacijo pomenilo nesorazmerno breme, mu v tem delu zahtev ni treba izpolniti, mora pa to jasno zapisati v izjavi o dostopnosti in zagotoviti nadomestne možnosti.

Zavezanec mora izdelati in na dostopen način objaviti izjavo o dostopnosti, ki jo mora redno posodabljati. V izjavi mora pojasniti, kateri deli vsebine niso dostopni, in razloge za takšno odločitev ter navesti nadomestne možnosti. Opisan mora biti mehanizem za zagotavljanje povratnih informacij ter objavljene informacije o inšpekcijskem nadzoru nad izvajanjem zakona s povezavo na spletno stran pristojnega nadzornega organa.

Zavezanec bo moral na spletišču oziroma v mobilni aplikaciji zagotoviti povezavo, preko katere ga bodo imeli uporabniki možnost obvestiti, da po njihovem mnenju njegova spletišča oziroma mobilne aplikacije niso skladne z zahtevami glede dostopnosti, ter ga zaprositi za informacije, ki v skladu z oceno nesorazmernega bremena niso objavljene v dostopni obliki. Določena je tudi obveznost zavezanca, da uporabniku odgovori v osmih dneh oziroma da mu v tem roku sporoči, da glede na naravo njegove prošnje za pripravo odgovora potrebuje več časa, kar ustrezno utemelji in poda časovnico za odgovor.

Vsebine v zvezi z izvajanjem upravnih storitev morajo biti dostopne tudi v slovenskem znakovnem jeziku.

Nadzorni organ, pristojen za informacijsko varnost, je zadolžen, da vsako tretje leto poroča Evropski komisiji. Evropski komisiji poroča o rezultatih spremljanja, vključno s podatki merjenja. Poročilo vsebuje tudi informacije o opravljenih inšpekcijskih nadzorih.

Prvo obdobje spremljanja spletišč je med 1. januarjem 2020 in 22. decembrom 2021. Po prvem obdobju se spremljanje izvaja vsako leto.

Prvo obdobje spremljanja mobilnih aplikacij je med 23. junijem 2021 in 22. decembrom 2021.

 

VIR: GOV.SIFOTO: GOV.SI