Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je znesek, ki bi ga država vsakemu državljanu mesečno in brezpogojno plačevala do konca življenja.

Univerzalni temeljni dohodek bi lahko nadomestil nekatere uveljavljene dodatke, denimo denarno nadomestilo za brezposelnost, varstveni dodatek ali pa očetovsko nadomestilo.

V Sloveniji uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka najbolj argumentirano zagovarja sociologinja dr. Valerija Korošec. Izračunala je, da bi vsak državljan v Sloveniji lahko dobil 300 evrov UTD na mesec. To potrjuje Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Ugotovili so namreč, da lahko vsaka država uvede univerzalni temeljni dohodek v višini njene trenutne denarne socialne pomoči za samsko osebo. Ta v Sloveniji od 1. junija 2018 znaša 385,05 evra. Veste, kdo je upravičen do socialne pomoči?

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti menijo, da je razprava o univerzalnem temeljnem dohodku upravičena. Naslavlja namreč več izzivov, ki so povezani s spremembami na trgu dela. Prav tako je UTD tema razprav v vseh razvitih državah. Uvedba tega dohodka je po mnenju ministrstva eden možnih odgovorov za zagotavljanje dohodkovne varnosti prebivalcev oziroma državljanov.

Spomnimo: parlamentarni odbor za socialo je lani junija naložil vladi, naj pripravi ponovni izračun o možnosti uvedbe UTD do decembra. To se sicer ni zgodilo.

Politične stranke zadržane

Politične stranke so do uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka zadržane oziroma bi ga podprle pod določenimi pogoji (razen SDS in NSi, ki mu nasprotujeta) – tako so se do UTD opredelili pred volitvami. Nekaj strank zagovarja poskusni projekt uvedbe UTD, denimo SMC, Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca, v kateri sicer menijo, da bi se o tem morali izreči ljudje na referendumu. V SD so poudarili, da mora biti UTD nadgradnja sistema dosežene ravni socialne države in javnih storitev, ne pa njeno nadomestilo. V Levici bi uvedbo UTD podprli le pogojno, če ne bi bil nadomestilo za brezplačno zdravstveno varstvo, izobraževanje ter druge javne storitve in če bi lahko prejemnik UTD zavrnil zaposlitev.

V DeSUS-u pa menijo, da bi ob uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka prišlo do novih nepravičnosti. Po njihovih izračunih bi ljudje na socialnem robu dobili manj, kot dobijo zdaj. A dolgoročno se jim zdi to prava možnost za Slovenijo. V NSi in SDS v uvedbi UTD ne vidijo prednosti. Slednji celo menijo, da je njegova uveljavitev popolnoma nevzdržna in v Sloveniji nima nobene možnosti. V SNS pa vidijo prednost uvedbe UTD le v tem, da bi zmanjšal število uradnikov, ki zdaj odločajo o podpori ljudem.

ZA univerzalni temeljni dohodek

Zagovorniki UTD poudarjajo, da ta ne glede na zaposlitveni status zmanjšuje ekonomsko negotovost, daje socialno varnost in omogoča dostojno življenje. Poleg tega se bo v prihodnosti zaradi robotizacije in digitalizacije število delovnih mest zmanjšalo in veliko ljudi bo ostalo brez dela. Mnogi opozarjajo, da bo to vodilo do še večje koncentracije bogastva v rokah elite. Univerzalni temeljni dohodek tudi spodbuja solidarnost in zmanjšuje socialne napetosti ter povečuje kupno moč pasivne populacije.

Dr. Valerija Korošec si postmoderne družbe brez UTD ne predstavlja. “Če ga ne bomo uvedli, se lahko poslovimo od mirne, prijazne prihodnosti in začnemo pripravljati na znanstvenofantastično postapokaliptično grozljivko: vojno, povojno pomanjkanje, revne otroke, prodajanje otrok, suženjstvo – na vse, kar vidimo v drugih postkolonialnih in kolonialnih državah,” opozarja.

PROTI: UTD je predrag

Nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka pa menijo, da je predrag. Raziskave kažejo, da UTD najbolj podpirajo mladi med 30. in 35. letom starosti, najmanj pa upokojenci in podjetniki. Poskusno so UTD že uvedli  na Finskem in Nizozemskem.  »V resnici ne potrebujemo novega denarja, ampak samo vse naše socialne programe narediti univerzalne! Če imamo otroški dodatek za 70 odstotkov otrok, ga naredimo še za dodatnih 30. To je že uveljavljeno na Irskem, Nizozemskem in v skandinavskih državah. Značilnost višjega standarda socialnega sistema je prav univerzalnost!” razlaga dr. Korošec. Dodaja, da v slovenskem sistemu nekatere skupine UTD že imajo – to so upokojenci in študenti, ki imajo subvencije za stanovanje in prehrano, hkrati pa tudi možnost za delo, zaradi katerega subvencij ne izgubijo.

Vir: vecer.com

sl Slo
X