fbpx

V celjski bolnišnici nove aparature in nove preiskave

V celjski bolnišnici so ob obisku zdravstvenega ministra Sama Fakina v uporabo predali dve pomembni medicinski aparaturi.

Celjska bolnišnica, ki je sicer v sanaciji, ob koncu leta pa naj bi imela okoli 3,8 milijona evrov izgube, ima dve novi sodobni medicinski aparaturi. Po velikosti tretja bolnišnica v državi je namreč poleti zaključila dve investiciji zdravstvenega ministrstva v diagnostični napravi, ki so ju nujno potrebovali. Tako so kupili nov magnetnoresonančni tomograf v vrednosti skoraj 1,2 milijona evrov z DDV ter nov ultrazvočni sistem za MR/UZ-fuzijo za urološki oddelek, ki je stal nekaj manj kot 151 tisočakov. Medtem ko je ministrstvo dalo denar za nakup medicinske opreme, je celjska bolnišnica iz svojih sredstev financirala gradbeno-obrtniška dela za pripravo prostora za namestitev novega aparata.

Tako ima celjska bolnišnica sedaj dva MRI-aparata (v savinjski regiji ju imajo še v zdravilišču v Rogaški Slatini in v privatnem diagnostičnem centru Lanovž v Celju). Starejši MRI je star 14 let, življenjska doba se mu izteka, naraščajo stroški njegovega vzdrževanja, hkrati pa zaradi okvar prihaja do krajših in daljših izpadov dela. Ob tem pa aparat, ki je tehnološko že zastarel, ne zagotavlja izvajanja vseh preiskav, ki jih potrebuje sodobna medicina.

“Kot prvi v Sloveniji bomo povečali odkrivanje pomembnih vrst raka na prostati”

Pričakujejo skrajšanje čakalnih dob

V celjski bolnišnici so imeli še leta 2014, kot je povedal strokovni direktor bolnišnice mag. Franc Vindišar, aparaturo izkoriščeno visoko nad slovenskim povprečjem. Vsi pa so ob tem ugotavljali, da je dostopnost do teh preiskav za prebivalce savinjske regije vseeno najslabša v državi. Podatki so namreč pokazali, da je bilo na edinem aparatu opravljenih manj kot sedem odstotkov vseh preiskav v Sloveniji, medtem ko v regiji živi 12,88 odstotka prebivalstva. Leta 2015 je bila na podlagi odločitve najprej strokovnega sveta celjske bolnišnice, nato pa vodstva bolnišnice in sveta zavoda bolnišnice sprejeta odločitev o začetku aktivnosti za nakup novega magnetnoresonančnega tomografa, ki se v celjski bolnišnici sedaj že uporablja. Ob tem prav tako uporabljajo stari aparat za magnetno resonanco. Zaradi vzporednega dela na dveh aparatih načrtujejo v bolnišnici tudi skrajšanje čakalnih dob za preglede.

image

Gordana Possnig

Po besedah predstojnika radiološkega oddelka v celjski bolnišnici Dušana Ačkuna bodo sedaj s to aparaturo lahko opravili tudi preiskave srca, trebuha (jeter, trebušne slinavke, črevesja), male medenice, ožilja s kontrastom, zaznali dodatne patološke spremembe glave. Pri novi napravi za magnetno resonanco bo delalo osem specialistov, ki so se za to dodatno izobraževali. Ob tem je treba dodati, da je celjska bolnišnica za potrebe te preiskave sama iz svojih sredstev (investicija je znašala 65 tisočakov) nabavila še anestezijski aparat za obravnavo pacientov, ki so klavstrofobični oziroma se bojijo zaprtih prostorov, in majhnih otrok. Omeniti namreč velja, da traja običajna osnovna preiskava z MRI vsaj 30 minut, podrobnejše preiskave bodo daljše. Postregel je tudi s podatkom, da letos načrtujejo izvedbo 7500 magnetnoresonančnih preiskav, lani so jih opravili 6319.

Robotske operacije prostate

Z novostjo pa se ne ponašajo samo na rentgenološkem oddelku, ampak tudi na urološkem, kjer so leta 2010 kot prvi v Sloveniji pričeli opravljati robotske operacije raka na prostati. V celjski bolnišnici se ob tem zavedajo, da se bodo spet pojavili problemi s ceno medicinske preiskave, ki jo bodo na urološkem oddelku opravili z novim ultrazvočnim sistemom za MR/MZ-fuzijo, spet kot prvi v Sloveniji. Uvajajo namreč fuzijo slike magnetne resonance z ultrazvočnim prikazom. “Kot prvi v Sloveniji bomo s tem sistemom povečali odkrivanje oziroma ugotavljanje pomembnih vrst raka na prostati (gre za najpogostejšo vrsto raka pri moških, op. p.), ki jih aktivno zdravimo, in ugotavljanje nepomembnih vrst raka na prostati, ki jih le aktivno opazujemo. Za paciente, ki jih zdravimo z aktivnim opazovanjem, bo to pomenilo sledenje brez prekomernega števila biopsij prostate, ki so običajno neprijetne in boleče. Kadar pa je biopsijo prostate treba narediti, pa prikaz omogoča natančnejšo lokacijo za odvzem vzorca. Za paciente, ki jih zdravimo operativno, ultrazvočni sistem pomeni boljšo diagnostiko razširjenosti in lokacije raka, saj združuje prednosti obeh diagnostik,” pojasnjuje Sandi Poteko, predstojnik urološkega oddelka.

VIR:VECER.COMAVTOR:Gordana PossnigFOTO:Gordana Possnig

Inline
Inline