SVET

V hrvaški Istri rešitev za zaustavitev črnih gradenj vidijo tudi v strogem kaznovanju

Zagreb, 13. maja – V istrski županiji bodo naslednji teden znova začeli odstranjevati nezakonito zgrajene objekte. V hrvaški Istri je po nekaterih ocenah 50.000 nezakonitih gradenj, med lastniki so tudi Slovenci. V Istri rešitev vidijo tudi v visokih denarnih in celo zapornih kaznih.

 

Glavni hrvaški državni inšpektor Andrija Mikulić je v četrtek v saboru med razpravo o predlogu sprememb zakona o gradbeni inšpekciji za prihodnji teden napovedal novo akcijo odstranjevanja nezakonitih objektov na območju istrske županije pa tudi na otokih Hvar in Brač. Povedal je, da je za odstranjevanje pripravljenih več objektov.

Gradbeni inšpektorji so od 1. aprila 2019 do 1. aprila letos na območju istrske županije opravili več kot 1600 inšpekcijskih nadzorov, pri čemer so ugotovili številne nepravilnosti in sprejeli predpisane ukrepe, so za STA pojasnili na hrvaškem državnem inšpektoratu.

V istem obdobju so na območju Istre izdali 530 odločb o odstranitvi nezakonitih gradenj ter 11 kazenskih ovadb in 34 predlogov za kazenski pregon. Odstranili so 158 nezakonitih gradenj in izdali za več kot 1,58 milijona evrov kazni.

V hrvaški Istri je na deset tisoče nezakonitih objektov, posebej ob obali, so za STA sporočili iz kabineta predsednika istrske županije. Poudarili so, da je ta problem prisoten po celotni jadranski obali, nekateri objekti pa so tudi na območjih, kjer gradnja sploh ni dovoljena.

Po podatkih ustanove Natura Histrica, ki upravlja z zaščitenim delom istrske županije, se število nezakonitih objektov, ki bi jih bilo treba porušiti, giblje celo okoli 50.000. Kot je za STA pojasnila direktorica Nature Histrice Silvia Buttignoni, večinoma gre za kamp hišice in montažne hiše pa tudi za fiksne gradbene objekte, ki so najpogosteje postavljeni na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih.

Buttignoni je dodala, da se je na črno najbolj gradilo prav v zadnjih desetih letih, največ pa v času korone.

Da se je problem črnih gradenj v hrvaški Istri v zadnjih letih še povečal, je za STA opozoril tudi predsednik istrske županije Boris Miletić. “O nezakoniti gradnji govorimo že vrsto let, to ni nekaj novega, vendar pa vidimo, da se je v zadnjih nekaj letih posebej razširila. Tudi sam nenehno opozarjam na napad na naš prostor, ki ga takoj za ljudmi smatram za naš največji vir,” je opozoril.

Med lastniki črnih gradenj so tako Hrvati kot tujci, med njimi Slovenci, Nemci, Avstrijci, Italijani. Koliko črnih gradenj pripada Slovencem, na državnem inšpektoratu niso pojasnili, ker te evidence glede na narodnost ne vodijo.

“Na žalost so nezakoniti graditelji najpogosteje tuji državljani, ki na Hrvaškem kršijo zakone in predpise ter počnejo stvari, ki si jih v svojih državah nikoli ne bi upali. Med njimi so tudi slovenski državljani. Ne vemo, ali bi se kdo upal nezakonito graditi ob Blejskem jezeru ali v Triglavskem narodnem parku, kot se to dogaja v Narodnem parku Brioni,” pa je dejal Miletić.

Gradbeni inšpektorji ukrepajo po uradni dolžnosti pa tudi na podlagi prejetih prijav. Največ prijav za nezakonito gradnjo v istrski županiji se nanaša na obalno območje občin Marčana, Ližnjan, Medulin ter mest Pulj, Vodnjan, Rovinj, Umag in Poreč.

Na zaščitenih območjih, ki spadajo pod pristojnost Nature Histrice, ustanova prijavi vse nezakonite gradnje inšpektoratu in vloži kazenske prijave, v drugih delih Istre pa bi po to mnenju direktorice morali storiti župani.

Predsednik istrske županije je poudaril, da je večkrat zahteval prenos pristojnosti gradbene inšpekcije z državne na lokalno raven, da bi lahko nezakonite gradnje zatrli že na začetku. Rešitev vidi tudi v predpisovanju strogih kazni za kršitelje in v obravnavanju nezakonite gradnje kot kaznivega dejanja, ne kot prekrška.

“Ko prvi nezakoniti graditelj prejme zasoljeno denarno ali celo zaporno kazen, bodo drugi dobro premislili, ali se želijo spuščati v kaj takega. Prav tako menim, da bi morali sankcionirati gradbene družbe, ki gradijo te objekte brez gradbenih dovoljenj, tako da bi tudi na ta način zmanjšali možnost nezakonite gradnje,” je pojasnil.

“Zakonski predpisi so zelo jasni in novega vala legalizacije nezakonito zgrajenih objektov ne sme biti. Zato je rešitev izključno rušenje, kar pozdravljamo. S tem pošiljamo jasno sporočilo, da je Hrvaška pravna država in da je zakone in predpise treba spoštovati. Bolje, da to storijo nezakoniti graditelji sami, kot pa da jim nezakonito zgrajeni objekt z odlokom o odstranitvi odstrani tretja stran,” je še dodal.

Od 1. aprila 2019 do 1. aprila 2023 je gradbena inšpekcija na celotnem hrvaškem ozemlju opravila skupno 32.650 inšpekcijskih nadzorov. Kršitve zakonodaje niso ugotovili v 48 odstotkih primerov.

 

 

vir: STA