Zadnja preiskava mednarodne organizirane kriminalne združbe pomemben mejnik v delovanju kriminalistične policije

Slovenska policija je v torek, 28. januarja, zaključila obširno, več kot dve leti trajajočo kriminalistično preiskavo, s katero je razbila mednarodno organizirano kriminalno združbo. Ta se je ukvarjala z neupravičeno proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami. V zaključni akciji je sodelovalo 460 kriminalistov in policistov. V preiskavi so prijeli več osumljencev – zoper 18 je odrejeno sodno pridržanje -, zasegli 125 kg amfetamina, več deset kilogramov drugih vrst prepovedanih drog, več kosov orožja in preko 240.000 evrov gotovine.

 

Podrobnosti preiskave so na današnji novinarski konferenci predstavili (z leve): Zoran Nikolić, policijski inšpektor iz Službe za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti – Reka, Božo Barbarić, vodja Službe za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti – Reka, Policijski nacionalni urad za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, Ravnateljstvo policije, Damjan Petrič, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana, mag. Boštjan Lindav, direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, in Tamara Gregorčič, višja državna tožilka, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Direktor Uprave kriminalistične policije mag. Boštjan Lindav je na začetku izpostavil, da kriminalistična preiskava mednarodne organizirane kriminalne združbe, ki jo danes predstavljamo, postavlja določene nove mejnike pri delu kriminalistične policije.

“Prvič so bili zbrani dokazi o grosistični proizvodnji sintetičnih prepovedanih drog, namenjenih nadaljnji prodaji v Sloveniji in tujini, predvsem na Hrvaško, kar nas postavlja na zemljevid držav proizvajalk. Nadalje so bili člani dobro organizirane kriminalne združbe pri izvrševanju kaznivih dejanj izredno previdni, redno so spreminjali lokacije skladiščenja prepovedanih drog, distribucije in prevzemanja prepovedanih drog, kar je oteževalo delo policije. Kriminalna združba je razpolagala s ponudbo večjih količin vseh vrst prepovedanih drog, kar izkazuje, da je povpraševanje po prepovedanih drogah na trgu v Sloveniji in tudi v naših sosednjih državah veliko. Nenazadnje pa tudi predkaznovanost in prestajanje zaporne kazni enega od osumljencev ni bila ovira pri izvrševanju kaznivih dejanj, le še bolj predrzni so bili in prepričani, da policija ne izvaja svojih nalog,” je poudaril direktor Uprave kriminalistične policije mag. Boštjan Lindav.

Zvočni posnetek izjave mag. Boštjana Lindava 

Storilci pa so pri svoji dejavnosti poleg navedenega uporabljali tudi sodobne informacijske kanale, kar je še dodatno oteževalo naše delo, glede na trenutna pooblastila, ki jih imajo preiskovalci. Tako tudi pričujoča preiskava potrjuje, da v kriminaliteti v slovenskem prostoru prihaja do očitnih sprememb. Kriminalistična policija zato za učinkovito opravljanje svojega poslanstva prilagaja svoje delovanje, predvsem zaradi uporabe sodobnih tehnoloških rešitev, pri čemer pa za preiskovanje storilcev sodobnih oblik kaznivih dejanj nimamo vseh potrebnih pooblastil.

Na vse to vsi, z vodstvom policije, že dalj časa opozarjamo, tudi javno, vendar se v različnih fazah zakonodajnega postopka iz različnih vzrokov predlagane spremembe ne upoštevajo. Očitno pri odločevalcih ni ustrezne volje za učinkovito, sodobno kriminalistično policijo, kot so primerljive preiskovalne enote v tujih državah.

Slovenska kriminalistična policija uživa v mednarodnem prostoru velik ugled, saj velja za kompetentnega in zaupanja vrednega partnerja, kar dokazujejo prav takšne preiskave. Da bi tak status ohranili, pa morata razvoj organizacije in sposobnost delovanja slediti trendom drugih razvitih držav. Poudarjam, da samo odlično sodelovanje tako preiskovalcev, kot pristojnih tožilcev in seveda hrvaških varnostnih organov, lahko zagotovi uspeh.

Direktor uprave kriminalistične policije je izpostavil: “V konkretnem primeru je preiskava trajala več kot dve leti, kar je v tako zahtevnih primerih povsem običajno. V tem času je bila policija, tudi kriminalistična policija, z različnih strani pogosto obravnavana kot neučinkovita in nestrokovna. Pri tem se za poskus diskreditacije organizacije in posameznikov izrablja različne načine obveščanja javnosti, mnenja nekompetentnih strokovnjakov in nepreverjene informacije, vse z namenom spodkopavanja ugleda kriminalistične policije in vodstva.”

“Poudarjamo, da bo kriminalistična policija kljub temu ostala zvesta svojemu osnovnemu poslanstvu, da neodvisno in profesionalno preiskuje najtežje oblike kaznivih dejanj, zagotavlja varnost državljanov ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic, svoje delo pa bomo opravljali še bolj zavzeto. Kriminalistično policijo sestavljajo posamezniki, ki svoje delo opravljajo strokovno in predano ter se za to, da je preiskava uspešno zaključena, pogosto odrekajo času, ki bi ga lahko preživeli z družino. Za to se jim je posebej zahvalila generalna direktorica policije, ki podpira strokovno delo kriminalistične policije in njeno integriteto, in temu se pridružujem tudi jaz kot direktor,” je poudaril mag. Boštjan Lindav.

Zoper 18 privedenih storilcev odrejeno sodno pridržanje

Vodja ljubljanskih kriminalistov Damjan Petrič je povedal, da je slovenska policija v torek, 28. januarja 2020, zaključila obširno, skoraj dve leti in pol trajajočo kriminalistično preiskavo, ki jo je vodila zoper mednarodno organizirano kriminalno združbo. Ta se je ukvarjala z izvrševanjem kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

Zvočni posnetek izjave Damjana Petriča 

Preiskavo so vodili ljubljanski kriminalisti skupaj z Upravo kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, usmerjalo pa jo je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Preiskava je potekala tudi v intenzivnem in dobrem sodelovanju s hrvaško policijo in policijami iz več drugih evropskih držav (Avstrija, Španija, Češka, Nemčija).

Kriminalno združbo je sestavljalo 46 oseb, ki so imeli različne vloge v hierarhično razdeljeni združbi. Vsak posameznik je imel posebej določeno vlogo za:

• organizacijo “varnih” skladišč droge in iskanje oseb, ki so bile pripravljene nuditi prostore za skladiščenje droge,
• organizacijo odjemalcev, posrednikov in kupcev,
• organizacijo kurirjev, prevozov in predaje droge,
• organizacijo mreže preprodajalcev na območju Slovenije in tujine,
• dobavo in organizacijo transporta heroina iz Bližnjega vzhoda,
• dobavo in organizacijo transporta kokaina iz Južne Amerike,
• nabavo surovin, s pomočjo katerih so izdelovali amfetamin (speed),
• ulično prodajo več vrst prepovedanih drog (kokain, heroin, amfetamin, ecstasy, konoplja – rastline in olja “hašiš),
• določanje cene droge posrednikom in večjim preprodajalcem.

“Storilci so pri izvrševanju kaznivih dejanj izvajali različne ukrepe, s katerimi so želeli prikriti svoje dejavnosti. Uporabljali so kriptirane telefone, predaja droge ni potekala osebno, uporabljali so prirejena vozila za prevoz droge in prirejene predmete za prenos droge, v prostorih so uporabljali skrivne prostore za hrambo drog in denarja in podobno,” je dejal vodja ljubljanskih kriminalistov Damjan Petrič.

S to preiskavo je slovenska policija prijela več osumljencev, ki so s prepovedanimi drogami oskrbovali slovenski in tuji trg.

Člani navedene kriminalne združbe so različne vrste prepovedanih drog tihotapili tudi iz tujine, v velikih količinah pa so sami izdelovali prepovedano drogo amfetamin. Lahko so izdelali večje količine amfetamina v zelo kratkem času. Prilagajali so se potrebam na trgu in naročilom.

Cena posamezne vrste drog je bila različna, odvisno od količine, čistosti, kraja dostave, pogostosti odkupa in prejšnjega sodelovanja med osebami. Cena zelo čistega kokaina se je denimo gibala od 21 do 40 tisoč evrov za kilogram.

Slovenski kriminalisti so v času preiskave zbrali dokaze, da je 45 članov navedene organizirane kriminalne združbe v tem času v Sloveniji izvršilo najmanj 61 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in eno kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem. Vodji kriminalne združbe, 38-letnemu državljanu Slovenije iz okolice Kamnika, je bila dokazana storitev 18 kaznivih dejanj.

V preiskavi smo ugotovili, da so si storilci v tem obdobju pridobili za okoli 1,3 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

V zaključni akciji je sodelovalo 460 kriminalistov in policistov iz različnih policijskih enot, iz vseh treh ravni delovanja slovenskega policije, državne, regionalne in lokalne. Sodelovali so policisti in kriminalisti iz različnih policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave.

Policisti in kriminalisti so opravili 47 hišnih preiskav v Sloveniji, večinoma na širšem območju Ljubljane, pa tudi v Celju, Kranju in Mariboru. V celotni kriminalistični preiskavi je bilo skupno zaseženih:

• kokain – 4,7 kg,
• heroin – 9,6 kg,
• konoplja rastlina – 28,3 kg,
• hašiš – 1 kg, 
• amfetamin – 125 kg,
• MDMA (ekstazi tablete) – 6.300 kosov,
• predhodne sestavine za proizvodnjo nadaljnjih 300 kg amfetamina.

Prav tako smo zasegli pripomočke za izdelavo in pakiranje drog (tehtnice itd.), predhodne sestavine, prirejene prostore za gojenje prepovedanih drog (tri prirejene prostore za gojenje konoplje). Med drugim smo zasegli tri hidravlične stiskalnice z orodji za stiskanje drog (kokaina, heroina in amfetamina) ter ostalo opremo za izdelavo amfetamina. Zaseženih je bilo sedem pištol, dve puški, 170 kosov nabojev ter v celotni preiskavi za več kot 240.000 evrov gotovine, ki je bila pridobljena s preprodajo prepovedanih drog.

V zaključni akciji smo prijeli in odvzeli prostost 20 osumljenim osebam. 18 oseb je bilo s kazensko ovadbo privedenih na zaslišanje pred preiskovalnega sodnika, ki je za vse odredil sodno pridržanje.

Večina osumljencev je bila predhodno že obravnavana za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, nekateri pa tudi za kazniva dejanja z elementi nasilja oz. premoženjske kriminalitete.

Kriminalistična preiskava še ni končana. Vse dokaze, ki so bili pridobljeni na hišnih preiskavah, bodo kriminalisti še preučili in kazenske ovadbe ustrezno dopolnili.

Vzorno sodelovanje med policijo in državnim tožilstvom

Višja državna tožilka Tamara Gregorčič izpostavlja, da je šlo za zelo obsežen in kompleksen predkazenski postopek, v okviru katerega se je večina dokazov zbirala s prikritimi ukrepi, ki jih je odrejalo državno tožilstvo in deloma tudi sodišče.

Zvočni posnetek izjave Tamare Gregorčič 

Mnogi člani združbe so bili že kaznovani, tudi za istovrstna kazniva dejanja. Tako so bili že seznanjeni z mnogimi metodami, tudi prikritimi, ki jih je moč uporabiti pri odkrivanju kaznivih dejanj. Zato so bili še posebej previdni in so na primer uporabljali kriptirane telefone, zaradi česar je bilo zaradi njihove seznanjenosti, kaj lahko policija v sodelovanju s tožilstvom naredi, še toliko težje obravnavati združbo in tako zbrati dokaze.

V tej zadevi gre za vzorno sodelovanje policije in tožilstva, ki je prav zaradi tega dalo izjemne rezultate.

 

VIR: GOV.SI – FOTO: GOV.SI