fbpx

130 let Prosvetnega društva Braslovče in 60 let MoPZ Karel Virant, Braslovče, Savinjska regija

V soboto, 6. aprila se je v Domu kulture Braslovče, Savinjska regija, pod režijsko taktirko Luke Marcena, domačina, študenta režije na AGRFT, odvila osrednja slovesnost ob 130. obletnici Prosvetnega društva Braslovče in 60. obletnici Moškega pevskega zbora Karel Virant Braslovče. 

Slovesnost, ki se je začela s flash mob (spontan glasbeni nastop) intervencijo Moškega pevskega zbora Karel Virant Braslovče ter Ženskega pevskega zbora Asumpta, ki ju vodi Anja Jezernik ter solistke Nives Verstovšek, v avli Doma kulture, se je nadaljevala v dvorani, kjer sta občinstvo z glasbeno intervencijo presenetili mladi violinistki Blažka Korun in Kristina Žgank. Pevske nastope so izjemno pretanjeno dopolnjevale plesne koreografije otrok, članov Plesnega gledališča Braslovče, ki deluje pod umetniškim vodstvom Ane Vovk Pezdir.

Z željo, da bi gledalce seznanili s preteklostjo, sedanjost in prihodnostjo Prosvetnega društva in Moškega pevskega zbora, so osrednjo slovesnost podprli izjemno pretanjeni video izseki, ki so gledalcem skozi intervjuje odstrli vpogled v bogastvo preteklosti, sedanjosti in preteklosti, ki sta jih oblikovala mlada braslovška videasta Vito Sorčan in Miha Korošec.
————————————————————————————————-
Kulturno življenje in narodno prebujanje v Braslovčah ni dosti zaostajalo za slovenskim prostorom. V slovenskih deželah se je po letu 1848 začel nov čas, ki ga je nakazal prihod prvega vlaka v Ljubljano in ideje Zedinjene Slovenije in slovenstva, ki so jih širili slovenski izobraženci. Tako je v tem času deloval škof Anton Martin Slomšek, Peter Kozler je objavil zemljevid slovenskih dežel, v Celovcu je bila ustanovljena prva slovenska založba Mohorjeva družba. Čitalnice, ki so jih ustanavljali po letu  1861 v mestih in trgih ter nekaterih vaseh, so pomenile širjenje kulturnega in političnega življenja v slovenskih deželah. Nastajala so še druga društva: Slovenska matica, Dramatično društvo in telovadno društvo Južni Sokol.
Ugotovila sem, da je bila dejavnost Prosvetnega društva Braslovče zelo bogata. Ob ustanovitvi 1888 je delovala le knjižnjica, a že naslednje leto so ustanovili pevski zbor. Imenovali so se Bralno in pevsko društvo Braslovče. Svojo dejavnost so razširili tudi s prirejanjem iger. V letih do 1900 je bil zelo aktiven pevski zbor, ki ga je vodil cerkveni organist Vinko Rojnik. Število članov se je v tem času povečalo na sedemdeset. Knjižnica je imela zavidljivo število knjig, za katere sta skrbela dva knjižničarja, ki sta za svoje delo prejemala manjšo denarno nagrado. V letu 1907 so ustanovili telovadni in izobraževalni odsek. Po vaseh so imeli zaupnike, ki so skrbeli, da so člani pravočasno dobivali knjige in časopise. Posojali so jih tudi nečlanom, predvsem mladini, ker so želeli pridobiti nove člane.1910 so ustanovili tamburaški zbor, ki ga je vodil Vinko Rojnik, takratni pevovodja. Do prve svetovne vojne so organizirali različna izobraževanja, predavanja s skioptičnimi slikami in prireditve.
Po vojni so začela zopet delovati Sokolska društva po Savinjski dolini. Ob obletnici majniške deklaracije četrtega julija 1918 so v Sokolskem domu v Celju že priredila tudi pevska društva velik koncert. Ustanavljati so se pričela nova pevska in godbena društva.
Pevska in prosvetna društva so večinoma opravljala tudi gledališko delo. Iz njihovih vrst so izšla nova dramatična društva, ki pa ga v Braslovčah niso nikoli ustanovili.
Vojna je dejavnost Katoliškega prosvetnega društva Braslovče skoraj v celoti ohromila. Imeli so občne zbore in izposojali knjige. Knjižnico so osiromašili, saj novih knjig ni bilo in tudi evidenca v knjižnjici je bila slaba. Marsikateri izposojevalec knjige ni vrnil. Knjižnico je spravil v red Zdravko Prislan (po domače Pongračev) iz Pariželj. Uredil je seznam knjig in zbral veliko število izposojenih oz. izgubljenih knjig.
1924 so pristopili h Katoliški prosvetni zvezi Maribor in se preimenovali v Katoliško prosvetno društvo Braslovče. Društvo je po I. svetovni vojni ustanovilo dekliški, fantovski in abstinenčni odsek. Oživili pa so tudi gledališko in pevsko dejavnost. Dohodek od gledaliških predstav so namenjali za odkup stavbnega zemljišča za gradnjo društvenega doma. 1927. leta so ga otvorili in dejavnost društva se je okrepila. Ob štiridesetletnici delovanja so organizirali koncert pevskih zborov iz sosednjih krajev. Kljub prepovedi delovanja Katoliških prosvetnih društev, so od leta 1933 do 1935 izposojali knjige in prepevali. V tem času se je večina legalnih kulturnih dejavnosti odvijala v društvu Sokol, ki ni bil prepovedan, kjer je poleg knjižnice delovala tudi gledališka skupina. V letu 1933 so otvorili telovadni dom, v katerem so se odvijale tudi kulturne dejavnosti.
Ob petdesetletnici Katoliškega prosvetnega društva Braslovče je bil na slovesnosti razvit prapor, sledil je telovadni nastop in govori najvišjih predstavnikov oblasti. Do druge svetovne vojne so po odsekih organizirali različne tečaje in predavanja. Društvo je organiziralo prireditve v čast posvetne in cerkvene oblasti.
Po II. svetovni vojni so Braslovče postale del občine Žalec, v kateri je delovalo 19 prosvetnih društev. Z delom so nadaljevala vsa vaška prosvetna društva, ki so delovala že v stari Jugoslaviji (Andraž, Braslovče, Galicija, Gotovlje, Letuš, Loke, Marija Reka, Ponikva, Tabor, Orla vas, Velika Pirešica in Vinska Gora). S članstvom so se najbolj okrepila delavska prosvetna društva SVOBODA, ki jih je bilo v občini 7.
Tudi v Braslovčah je med drugo svetovno vojno delo društev zamrlo, saj je okupator prepovedal njihovo delovanje. Veliko knjig in arhiv je okupator uničil. Katoliško prosvetno društvo Braslovče je rešilo knjigo zapisnikov, tajnikovo knjigo in spominsko ploščo z napisom, kdaj je bil društveni dom postavljen. Na njej so žebljički z gravurami vseh darovalcev, ki so omogočili njegovo postavitev. Člani Katoliškega prosvetnega društva in člani braslovških Sokolov so veliko knjig društvenih knjižnic skrili na svojih domovih. Po vojni so te uredili v knjižnici Kulturnega društva Braslovče.
Delo je po vojni najprej zaživelo v dramski sekciji. Pevski zbor je sicer nastopal, a samostojnih koncertov še ni imel. 1959 je Karel Virant ustanovil moški pevski zbor, s katerim se začenja ponovni vzpon Prosvetnega društva Braslovče. V tem letu je isti zborovodja ustanovil še harmonikarski zbor in mladinski pevski zbor. Oba sta delovala le kratek čas.
Pevci so imeli težave s pevovodji, a s petjem niso nikoli prenehali. Dramska skupina je v letih od 1976 do 1988, ko jo je vodila Anica Brišnik, pripravila več celovečernih iger na leto. 1978 so navezali stike s podobnim društvom iz Šmihela na avstrijskem Koroškem. To so bila srečanja enako mislečih ljudi, ki jih ni bilo strah povedati, da so Slovenci. Sodelovanje je po letu 1990 prenehalo. Okrepilo se je sodelovanje društva z Osnovno šolo Braslovče in v letih od 1970 do 2001 se je pripravilo mnogo skupnih prireditev. (avtorica teksta je Andreja Zupan, povzetek iz diplomskega dela)
————————————————————————————————-
Pomen slovesnosti, ki se je zaključila, s stoječimi ovacijami, je s podelitvijo Županovega priznanja 130 letnici Prosvetnega društva Braslovče pridodal župan Braslovč, Tomaž Žohar, sprejela pa ga je predsednica kulturnega društva Jerneja Kolar in ob tem povedala:
«  Danes, v tem hramu kulture, za katerega so si silno prizadevali že naši predniki, ponosno stojim in ugotavljam, da, čeprav smo del izrazito individualistično naravnane družbe, v naših vrstah še vedno živita kolektivni duh in dobri medčloveški odnosi.
Po toliko letih še vedno ustvarjamo. Prostovoljno in z veliko mero entuziazma, tudi velike dogodke, ker še vedno verjamemo, da je kultura tista sestavina naše družbe, ki povezuje in krepi medsebojno zaupanje; še vedno verjamemo, da je kultura zrcalo družbe; da je ena od gonilnih sil človeške kreativnosti in da lahko, vsem tehnološkim preprekam navkljub, še vedno v veliki meri vpliva na vsa področja razvoja sodobne družbe.
V dogodkih, ki jih ustvarjamo, se zrcalijo ljubezen do tega, kar počnemo, solidarnost, vztrajnost, požrtvovalnost, medsebojno in medgeneracijsko povezovanje …

In v vsakem posameznem dogodku in v vseh dogodkih skupaj, se zrcalimo Mi, člani Prosvetnega društva Braslovče. In zatorej, dragi moji fantje in dekleta, hvala.«
T. Tavčar
Na slikah nekaj foto utrinkov s prireditve.
Inline
Inline