Ali smo zaradi uporabe določenih zdravil bolj ogroženi glede okužbe s SARS-Cov-2?

To vprašanje si je v minulih dneh verjetno marsikdo zastavil. Preko socialnih omrežij se je namreč kot požar širila informacije, da uporaba nekaterih zdravil pospeši okužbo z novim koronavirusom SARS-Cov-2, oziroma poslabša potek bolezni COVID-19. Farmacevti, pa verjetno tudi zdravniki, smo najprej bili v sila neprijetni situaciji, saj se je o tem govorilo, preden je o tem poročala stroka. V resničnost opozoril smo dvomili, saj poznamo sistem farmakovigilance, v okviru katerega organi, odgovorni za zdravila, nenehno spremljajo varnost zdravljenja z zdravili in bi javnost, če bi bili potrebni kakršnikoli ukrepi za zmanjševanje tveganj, vsekakor obvestile. Najprej so se odzvale tuje inštitucije, s kakšnim dnem zamika pa tudi naše.

Ibuprofen
Ibuprofen spada med skupino tako imenovanih nesteroidnih antirevmatikov (NSAR), ki jih uporabljamo za zdravljenje bolečine in zniževanje povišane telesne temperature. Zdravnik ga lahko predpiše na recept, dobi pa se lahko tudi brez recepta v lekarni. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je 18. marca širšo javnost seznanila s poročilom Evropske agencije za zdravila (EMA), da trenutno ni znanstvenih dokazov, ki bi potrdili povezanost med ibuprofenom in težjim potekom bolezni COVID-19. Zdravniki in farmacevti se zavedamo omejitev teh zdravil, vemo da lahko NSAR prikrijejo simptome poslabšanja okužbe, zato tudi upoštevamo smernice, ki običajno kot prvo izbiro priporočajo paracetamol. V takih primerih se kaže kako pomembno je, da lahko protibolečinska zdravila kupimo le v lekarni. Svetujemo vam, četudi zdravilo poznate, da se z lekarniškim strokovnim delavcem posvetujete glede izbire najusteznejšega načina samozdravljenja.

Zaviralci angiotenzinske konvertaze in antagoisti angiotenzina II
So zdravila za obvladovanje srčno-žilnih bolezni. V zvezi s temi zdravili so se pojavila ugibanja, da bi se lahko okrepila virulenca novega koronavirusa, po drugi strani bi lahko ublažila okvaro pljučnega tkiva pri COVID-19 in s tem izboljšala potek bolezni. Ta trenutek nimamo zanesljivih podatkov, da bi omenjena zdravila vplivala na bolezen COVID-19, vemo pa, da preprečujejo srčno-žilne bolezni oziroma njihovo poslabšanje. Skupno stališče Združenja kardiologov Slovenije in Združenja za hipertenzijo pri Slovenskem zdravniškem društvu je, da naj bolniki nadaljujejo z zdravljenjem z zdravili, saj na podlagi do sedaj dostopnih podatkov nimamo dokazov o vplivu na boljši ali slabši potek bolezni COVID-19.

V primeru nekaterih informacij, ki so se širila po socialnih omrežjih, je šlo za lažne novice. Citirane klinike, kot je denimo Univerzitetna klinika na Dunaju, so namreč zanikale opisane primere. V drugih primerih so verjetno slučajno težji potek bolezni COVID-19 prehitro pripisali sočasno uporabljenim zdravilom, kar je daleč od znanstvenega pristopa. Tudi teoretična razlaga sloni na nepreverjenih hipotezah. Vsekakor bo EMA, kot je že napovedala, v prihodnje temu posvetila posebno pozornost in nas z novimi dognanji pravočasno seznanila.