Ambrozija
Nedavno se je v lekarni za pomoč in nasvet oglasila gospa srednjih let s simptomatiko, ki je kazala na alergijo. Med pogovorom je potarnala, da je ob cesti, kjer živi, veliko ambrozije. Gospa domuje na sicer izjemno idiličnem, a precej odmaknjenem mestu. Pa vendar se skozi vasico vije makadamska cesta, ki je vzdrževana. Informacija me je začudila, zato mi je gospa nekaj dni po pogovoru ponudila še fotografijo. Na srečo so se moji dvomi potrdili. Lahko sem jo pomirila, na fotografiji je bila zlata rozga.
Kako prepoznati ambrozijo in jo razločiti od drugih podobnih rastlin, nam bosta pomagali ponujeni fotografiji, kakšne težave povzroča ambrozija in kako ukrepati, pa ponujam v besedilu prispevka.
Kako prepoznamo ambrozijo
Ambrozija ali žvrklja je rod cvetnic iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo okrog 40 znanih vrst, razširjenih po severni polobli in v Južni Ameriki. So nezahtevne rastline, ki uspevajo na sončnih in prodnatih rastiščih, tudi umetno spremenjenih (npr. bankine cest in železniški nasipi, zapuščena področja) ter v puščavah. Znane so predvsem po svojem pelodu, ki ga raznaša veter in je za človeka izjemno alergen, zato povzročajo težave ljudem v bližnji in daljni okolici rastišč.
Več vrst so v 19. stoletju verjetno z uvozom kmetijskih pridelkov in ptičje krme zanesli v Evropo in so se tu ustalile. Med njimi je najbolj znana pelinolistna ambrozija, ki se predvsem zadnjih 25 let agresivno širi, zato velja za invazivno vrsto. Ambrozija zraste od 1,0 do 1,5 m višine. Steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi so deljeni in prav tako odlakani. Cvetovi so v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej.
Kdaj cveti
Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Vlogo opraševalca opravlja veter. Ena rastlina lahko proizvede več kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard pelodnih zrn. Količina pelodnih zrn je odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, v suhih letih jih je več in obratno. Pelodna zrna imajo zelo dobre aerodinamične lastnosti, saj lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi razdalje, večje od 100 km. Največja koncentracija pelodnih zrn je v krogu 1 km okrog rastline. Seme ambrozije ostane kalivo v tleh tudi več kot 30 let. Hitrost širjenja rastline je med 6 in 20 km na leto.
Vpliv na zdravje ljudi
Cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroča različne alergijske bolezni, najpogosteje sezonski alergijski rinitis ali rinokonjunktivitis – seneni nahod, lahko pa tudi alergijsko astmo, vnetje očesne veznice in redko kontaktni dermatitis ter urtikarijo. Koncentracija cvetnega prahu v zraku, ki je višja od 20 zrn v m3 zraka, je za osebe, preobčutljive za ambrozijo, obremenilna in lahko izzove simptome bolezni.
Kaj storiti
Najučinkovitejša obramba pred negativnimi vplivi pelinolistne ambrozije je odstranitev rastline iz okolja in preprečitev njenega širjenja. Kratkoročno to pomeni zmanjševanje količine cvetnega prahu v zraku, dolgoročno pa zmanjševanje populacije rastline. Za uspešen boj je pomembno, da rastline uničimo s koreninami vred, in to še preden zacvetijo.
Če že cveti, jo sproti odstranjujte z redno košnjo, uporabljajte rokavice, očala in primerna oblačila, ki jih takoj po košnji operite. Odstranjevanje naj opravljajo tisti, ki na ambrozijo niso alergični. Cvetni prah se v največjih količinah sprošča zjutraj in dopoldne, zato se priporoča odstranjevanje v popoldanskem času. Prav tako bodimo pozorni, da ambrozije ne odlagamo na kompost, saj s tem ne preprečujemo njene kalitve in jo razširjamo.
Ambrozija je plevel zapuščenih in neobdelanih površin. Ker je škodljivost ambrozije mogoče zatreti samo z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja in semenitve, je odgovornost na nas.
Zato bodimo odgovorni in ne dopustimo, da bi naša malomarnost ogrožala naše zdravje.
