Bachova cvetna terapija

Čas dopustov in počitka je lahko tudi čas, ko se poglobimo vase. Da spočijemo telo, je namreč potrebno spočiti tudi duha. Kajti duševnost je najintimnejši in najobčutljivejši del človeka, iz  katere vse izhaja. Odloča tudi o našem zdravju. In prat to zagovarja Bachova cvetna terapija, ki je na voljo v lekarnah brez recepta.

Utemeljitelj Bachove cvetne terapije

Utemeljitelj Bachove cvetne terapije je dr. Edward Bach, ki se je rodil 1886 leta in bil spoštovan podeželski zdravnik. Bachovo terapijo je razvil v začetku 20. stoletja. Bil je namreč človek tesno povezan z naravo, hkrati pa je svoje domače ljudi, med katerimi je služboval, zelo dobro poznal. Prav tako ga je zanimalo zeliščno zdravljenje ter homeopatija in vse to je povezal v Bachovo cvetno terapijo.

Kaj je Bachova cvetna terapija?

Temeljno delovanje Bachove terapije je namenjeno zdravljenju duše. Prav tako je izredno pomembno dejstvo, da je naravnana na bolnika in ne na bolezen kot tako. Kajti Bach je večkrat poudaril: »Kar šteje, ni bolezen, ampak pacient!« Zato Bachova zdravila izbiramo na osnovi bolnikovega čustvenega in psihološkega stanja, kar spominja na homeopatijo.

Pri zdravljenju z Bachovo cvetno terapijo namreč ne posvečamo pozornosti zgolj bolezni. Zdravi se namreč človek in ko ta ozdravi tudi v svoji notranjosti na duševnem nivoju, izgine bolezen kot vidni segment.

Povezava med boleznijo in Bachovo cvetno terapijo

Bachova cvetna terapija predpostavlja, da duševnost kaže na začetek in potek neke bolezni veliko jasneje kot telo in tako nas duševna usmerjenost opozarja na zdravilo, ki je potrebno. Vsi tudi vemo, da se pri bolezni našo duševno stanje  v veliko meri spremeni v primerjavi s siceršnjim življenjem. Če se naučimo opazovati, lahko to spremembo pogosto zaznamo že prej in pravočasno preprečimo bolezen. Prav tako vsaka bolezen vsebuje strah, grenkobo, žalost, četudi si ne priznamo, in ta občutenja Bachova cvetna terapija odpravlja.

Razlika med homeopatijo in Bachovo cvetno terapijo?

O homeopatiji smo že veliko pisali, zato verjamem, da je princip delovanja znan: zdravi človeka kot celoto in zajema ne samo telesno simptomatiko, pač pa tudi naše doživljanje, strahove, odklone,… Zdravila so iz mineralnega, živalskega in rastlinskega sveta, pripravljena z redčenjem in potenciranjem matičnih tinktur.

Bachova cvetna terapija je enostavnejša metoda, ki prav tako zajame človeka kot celoto, vendar so zdravila zgolj cvetni izvlečki, ki delujejo na duševni nivo človeka z energijo rastlin in sonca, v katerem je bila cvetlica nabrana. Izbiramo med 38 cvetnimi esencami, ki ustrezajo 38 različnim, arhetipskim, osnovnim duševnim vzorcem človeka. Te esence so tako rekoč rastlinski predstavniki v zunanjem svetu za konkretne vidike našega notranjega sveta. Kot je že vedel Paracelsus, nam rastline s pomočjo svojih značilnosti nakažejo svojo zdravilno uporabo.

Tako homeopatija kot Bachova cvetna terapija zdravita s pomočjo informacije – govorimo o najnežnejšem energijskem delovanju.

Bachova cvetna terapija deluje na našo duševnost

Pravi Bachov cvet deluje kot ključ, ki vodi v pripadajoči duševni prostor. Človek postane pozoren na vrata, lahko jih odpre in osvoji dotlej nezavedni psihični prostor za njimi, ki postane svetlejši. Tam je, pravi Bachova terapija, potrebno iskati vzroke mnogih bolezni. Lahko bi naredili vzporednico z zgodbo: Gospod je neke noči izgubil ključ od svoje hiše. V siju ulične svetlobe je preiskoval vsak centimeter zemlje, da bi ga našel. Prijatelj je prišel mimo in ga vprašal, kaj počne. Ko mu je ta odgovoril, da išče ključ, se je prijatelj začudil: Si ga izgubil pod svetilko? Ne, pravi gospod, pravzaprav ne vem, kje sem ga izgubil, a tukaj na svetlem se veliko bolje vidi.

Spoštovani bralci, pogosto je v življenju potrebno stopiti v temo in poiskati svetlobo. Tudi tako, da med dopustniškimi dnevi pometemo in pospravimo našo duševnost. Očistimo jo navlake negativnih čustev do sebe in do drugih, ki so pogosto vzrok marsikatere zdravstvene težave sodobnega sveta. S tem bomo odprli tudi polkna soncu, ki venomer sije, le mi ga skozi pogosto zaprta polkna ne spustimo do sebe. Naj bo dopust čas tudi za tovrstni razmislek!