Bodimo pripravljeni na jesenski kašelj

Poznate kašelj, ki ponoči krade spokojne trenutke tišine in miru?! Tisti nadležni kašelj, ki vas čez dan nesramno moti pri vsakodnevnih opravilih in ne da miru niti na sestanku, ko si ga najmanj želimo?! Saj se vam je najverjetneje že kdaj zgodilo, da ste želeli nekaj povedati, pa vas je zaščemelo po grlu in vas je začel mučiti neznosen kašelj?! Nezavidljiv položaj, ko se dušimo v kašlju, ki nas draži, z robčki brišemo solze in ga hočemo utišati, brskamo po torbici, obrnemo vse žepe, da bi našli nekaj za v usta, kar bi kašelj razorožilo. Najdemo bombon, topi se v ustih, dodamo še požirek vode, a kašelj se ne da! Nesramno draži…. Kaj storiti, da ga bomo premagali?

 

Čeprav je kašelj pogosto nezaželen in nehoten, sam po sebi ne pomeni bolezni, ampak je zgolj zaščitni refleks, ki ga telo uporabi, ko so dihalne poti vzdražene ali zamašene. Ta refleks se sproži, kadar sluznica, ki obdaja dihala, izloča preveč sluzi. Tovrstno izločanje je namenjeno zaščiti dihal pred okužbami in dražljivimi snovmi, saj se na tak način na to sluz lahko ujamejo in nato izvržejo virusi, bakterije in tujki. In kašelj je le način, da se tega znebi. Nenaden izbruh zraka pri kašlju pomaga držati odprte dihalne poti in preprečuje, da bi okužena sluz zašla v pljuča in bronhije, kjer bi lahko povzročila resne okužbe kot sta pljučnica ali bronhitis. 

 

Kašelj lahko povzroči vsaka stvar, ki draži dihalne poti tako močno, da se sproži refleks kašlja. 

Najpogostejši vzrok je akutna okužba dihal, kamor štejemo prehlad, gripo in sinusitis. V teh primerih sproži kašelj čezmerna sluz kot odgovor na okužbo. Če se virusni okužbi pridruži še bakterijska okužba, je lahko kašelj znak pljučnice ali bronhitisa. 

Prav tako je lahko kašelj, predvsem kroničen kašelj, znak alergije, astme, tuberkuloze, emfizema, srčnega obolenja…, kjer moramo zdraviti osnovno bolezen, kajti kašelj je le njen simptom.

Kašelj, ki ponavadi moti spanje, lahko nakazuje tudi na stanje prekomernega izločanja želodčne kisline, kar dandanes, tudi zaradi načina življenja, ni redek pojav.

Kašelj se lahko sproži tudi, kadar vdihujemo dražeče snovi, kot so prah, cigaretni dim ali škodljivi plini ter zaužiti koščki hrane ali predmeti.

In navsezadnje je kašelj lahko tudi pokazatelj neželenih učinkov določenih zdravil. Tako se pojavlja suh, neproduktiven kašelj kot pogost spremljevalec uživanja zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka iz skupine zaviralcev angiotenzinske konvertaze.

 

Za ustrezno zdravljenje je zelo pomembno, da kašelj pravilno opredelimo. To pomeni, da moramo ločiti dve vrsti kašlja:

• Neproduktiven, suh, dražeč kašelj pri katerem ni izločka. 

• Produktiven kašelj z izločkom. Pozornost je potrebno nameniti tudi barvi izkašljane sluzi, ki lahko kaže na okužbo. Rumenkast, zelen ali rjav izmeček lahko pomeni bakterijsko okužbo. Bister, bel ali voden izmeček ne pomeni bakterijske okužbe, ampak so vzroki lahko virusi, alergije ali dražeče snovi. Včasih je v sluzi navzoča kri. Ta lahko nakazuje manjšo težavo naprezanja ob kašlju ali svari pred resnejšo težavo in je razlog za napotitev k zdravniku.

 

Za uspešno zdravljenje in blaženje kašlja je bolj kot sam kašelj pomembna njegova pojavnost, ki nam lahko pomaga najti ključ do njegovega vzroka. Zato je potrebno biti pozoren na pogostnost in trajanje kašlja, na dolžino trajanja enega napada kašlja, na sluz, ki se izloča, njeno barvo in gostoto ter na prisotnost bolečine v prsih. Upoštevati je potrebno še starost bolnika, pridružene druge simptome, bolezni in zdravila. In samo odgovori na vsa ta vprašanja, ki nam jih zaupate v lekarni, nam lahko pomagajo, da na natančni lekarniški tehtnici presodimo in izberemo ustrezno zdravljenje.