Bodite pozorni, marsikaj je nalezljivo

Na druge se prenašajo tudi čustva

 

Tudi letos se virozam ne bo moč izogniti. Saj veste; prehladi, gripa, smrkanje, kihanje in kašljanje. Nadležnosti, ki se tako zlahka prenašajo, saj kot vemo, so viroze nalezljive. 

 

A nalezljive v življenju še zdaleč niso zgolj viroze. O, ne! Ničkoliko je stvari, ki so veliko bolj nalezljive in se zlahka širijo med nas. To so čustva – tako žalost kot sreča, pa stres, slaba volja in tudi negativno razmišljanje. Raziskovalci razpoloženja in obnašanja so namreč ugotovili, da so čustva nalezljiva. Zanimivo pa je tudi odkritje, da tudi  značajske poteze nas in naših prijateljev vplivajo na naše počutje. A pogosto v življenju na tovrstno prenašanje od enega na drugega ne polagamo prevelikega pomena. Pa bi morali in to zelo! Kajti zavedati se moramo, da zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, pač pa je stanje telesne, duševne in socialne blaginje. Zato imajo naša čustva, razpoloženje in počutje izredno pomembno vlogo v skrbi za zdravje. 

 

Poglejmo, kaj vse je nalezljivo:

• Stres

Naši možgani zaznajo stres druge osebe. Kako? Simptome stresa, kot so pospešeno dihanje, potne, mrzle roke, tresenje, spremenjeno koncentracijo, pri drugi osebi opazimo. To pa sproži verižno reakcijo tudi pri nas. Naši možgani prepoznajo neko dogajanje za nevarno ali škodljivo, zato hipotalamus preko hipofize spodbudi nadledvično žlezo k izločanju hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola).

Zanimivo pa je tudi to, da sploh ni potrebno, da smo s takšnim človekom v neposrednem stiku. Stresa se lahko »nalezemo« tudi preko telefona, pisma, e-pošte. Zato bi v življenju morali biti pozorni tudi na to, kako nekomu odgovorimo. Naj bo to pomirjajoče in z nasmehom, četudi vedno ne čutimo tako. Takšni odgovori so potrebni tudi preko e- sporočil. Kajti takoj začutimo, kadar so odgovori kratki in odrezavi. In prav to začutimo tudi preko telefonskega pogovora! Majhna sprememba pri nas, je lahko velika dota za drugega.

 

• Žalost

Da, tudi žalost je »nalezljiva«. Že stari Kitajci so učili, da srce nadzoruje možgane. Če je srce žalostno, so žalostni tudi možgani.  In nasprotno! Nova raziskovanja so odkrila, da se pojavlja nek tipični vzorec možganskega valovanja pri depresivnih osebah. Seveda se poraja vprašanje, ali je mogoče žalost premagati? Zagotovo! Možgani so zelo pameten organ, toda kljub razcvetu znanosti jih še zdaleč ne razumemo v celoti. 

Zagotovo pa vemo, da se jih da preslepiti. Znanstveniki trdijo, da naš živčni sistem pogosto ne more razlikovati med resnično in izmišljeno situacijo (zaradi česar ljudje doživijo histerične napade, ko jim sploh ne grozi nevarnosti). Če si predstavljate sebe v neki situaciji, si vaši možgani lahko razložijo, da tudi v resnici ste v tej situaciji in se bodo temu primerno odzvali. Zato v življenju bodimo pozorni tudi na to in kolikor je mogoče, sebi in drugim, slikajmo lepe slike življenja.

 

• Negativno razmišljanje 

Tudi negativno razmišljanje je »nalezljivo«. Zato ponavadi »težaki« potegnejo za seboj celo skupino. Kjer se pritožuje eden, mu drugi kar takoj zlahka pritegnejo. V življenju to tako zlahka opazimo – bodite pozorni na to in naj vas ne potegnejo medse! 

Seveda ob tem ne smemo pozabiti, da težijo ponavadi tisti, ki so obteženi. Jih lahko pomagamo odtežiti?

 

Še mnogo stvari je, ki je »nalezljivih«. In na srečo je ena takšnih tudi sreča! 

In ne morem si kaj, da ne bi postregla še s podatki raziskave. Ta je pokazala, da pozitivna občutja delajo čudeže! In baje, drži: če boste srečni, se bo vaš prijatelj, ki ne živi v vaši neposredni bližini, počutil srečnejšega za 25 %, vaši sosedje, ki so ob vas, bodo srečnejši kar za 34%, domači pa bodo čutili nepopisno srečo! In še nekaj za primerjavo: če zadenemo na loteriji, se sreča poveča za 2%, kar je veliko manj kot če imamo, dobimo ali obdržimo pravo prijateljstvo. Srečni količnik namreč v tem primeru poskoči za 10 odstotkov!