COVID-19 – hitri antigenski testi za samotestiranje - savinjska.info

COVID-19 – hitri antigenski testi za samotestiranje

V lekarnah je možno kupiti različne teste za samotestiranje, najnovejši so hitri antigenski testi za ugotavljanje okuženosti s SARS-CoV-2. S pomočjo teh testov lahko zaznamo proteine, ki so lastni virusu SARS-CoV-2, povzročitelju bolezni covid-19. Te proteine imenujemo tudi antigeni, saj za njihovo določanje uporabljamo protitelesa s specifično afiniteto za tarčni protein (antigen).

Ti antigenski testi se na videz ne razlikujejo od testov nosečnosti, ki jih poznamo in uporabljamo že več desetletij. Tudi princip delovanja je praktično enak kot pri testih za ugotavljanje nosečnosti. Gre za plastično kaseto, v kateri je membrana. Na začetku te je blazinica za nanos vzorca. Vzorec pripravimo s pomočjo nosno-žrelnega ali ustno-žrelnega brisa ali izpljunka po grgranju. Pred nanosom na blazinico moramo vzorec potopiti in pomešati v puferni raztopini. Vzorec nato potuje po nitrocelulozni membrani in pri tem prečka dva pasova. V prvem pasu so protitelesa, usmerjena proti virusnemu antigenu, največkrat proteinoma N ali S. Če se po predpisanem času obarva ta pas, nakazuje prisotnost virusa v odvzetem vzorcu. V drugem pasu, ki ga imenujemo tudi kontrolni pas, so navadno nanesena kontrolna protitelesa, ki so namenjena preverjanju delovanja testa. Če se ta pas obarva, je test pravilno izveden, če pa se po predpisanem času ta pas ne obarva, test ni bil izveden pravilno oziroma je prišlo do napake v proizvodnji kasete. V tem primeru rezultatov testa ne upoštevamo, četudi se je obarval prvi pas.

S hitrimi antigenskimi testi za detekcijo SARS-CoV-2 določamo samo prisotnost virusa SARS-CoV-2, ne pa tudi drugih virusov, npr. virusov gripe, drugih koronavirusov ali virusa MERS-CoV. Gre za teste, ki so zelo visoko specifični (99,6 %), saj zaznajo točno določen virus in ne njemu podobnih. Je pa obenem treba priznati, da imajo, glede na teste RT-PCR, precej nižjo občutljivost (med 34,1 % in 88,1 %), kar pomeni, da potrebujejo za prikaz pozitivnega rezultata visoko količino virusa. Pred nakupom je zato smiselno preveriti navedbe proizvajalca in se odločiti za test z boljšo občutljivostjo.

S pomočjo hitrih antigenskih testov lahko dobimo pozitiven rezultat predvsem pri osebah z visokim virusnim bremenom v nosno-žrelnem predelu. Kar pomeni, da so dobri za zaznavanje okužbe pri osebah v aktivni fazi okužbe, torej v času, ko so simptomi najbolj izraziti. Slabše se odrežejo pri osebah z (zelo) nizko količino virusa. To so npr. osebe, ki so covid-19 pravkar prebolele, ali osebe tik pred začetkom pojava simptomov (prvih nekaj dni po okužbi, ko je količina virusa še razmeroma majhna). V tem primeru bomo le pri približno polovici primerov pokazali prisotnost virusa. Prav tako je za te teste značilno, da med neokuženimi dajejo več tako imenovanih lažno pozitivnih rezultatov.

Njihova slabša občutljivost je tudi razlog, da jim ne moremo zaupati toliko kot PCR-testom, ki so bistveno bolj občutljivi. Hitri antigenski testi za detekcijo SARS-CoV-2 so bili najprej na voljo za profesionalno uporabo, sedaj pa so že nekaj časa na voljo tudi za samotestiranje in jih je mogoče kupiti tudi v lekarnah. Ob tem se je treba zavedati, da odgovornost za kakovost izvedenega testiranja nosi izvajalec testiranja. V primeru pozitivnega testa se je treba obrniti na zdravnika, podobno kot to storimo pri testiranju nosečnosti.

Ti testi so informativne narave, za potešitev radovednosti, zaradi svojih omejitev pa ne morejo biti orodje za potrditev diagnoze oziroma zdravstvenega stanja. To še posebej velja v primeru samotestiranja. Čeprav so testi prilagojeni laični populaciji, nam izkušnje kažejo, da gre lahko marsikaj narobe. V raziskavi testov za samotestiranje nosečnosti so recimo pri opazovanju izvajanja zdravstvenega osebja zaznali napačen postopek v 5 %, kadar so testiranje opravile ženske same, pa kar v četrtini primerov.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm. spec. – FOTO: simbolična fotografija