ZDRAVJE

Diuretiki

Skozi ledvice se dnevno filtrira 180 litrov vode, proces se začne v nefronih, kjer v ledvične tubule vstopita voda in natrij. Kasneje se v različnih delih ledvičnih tubulov ponovno resorbirata v kri, tako samo približno 1,5 litra tekočine telo dejansko zapusti v obliki urina. Na teh mestih resorpcije natrija in vode delujejo diuretiki, ki povečajo izločanje natrija skozi ledvice, čemur sledi tudi voda, posledica česar je povečanje količine urina. Gre za pogosto izdana zdravila v lekarni, ki jih zdravniki predpišejo za zdravljenje edemov, povzročenih z različnimi bolezenskimi stanji, npr. zaradi srčnega popuščanja, ciroze jeter ali ledvične bolezni. Uporabljamo pa jih tudi pri zdravljenju povišanega krvnega tlaka, tako imenovane hipertenzije.

Količina urina se poveča po jemanju vseh diuretikov, zato jih priporočamo odmerjati dopoldne, odsvetujemo pa odmerjanje zvečer (razen če je nujno), saj bi potreba po uriniranju motila spanec.

Najmočnejši učinek izkazujejo diuretiki zanke (npr. furosemid, torasemid), ki delujejo v Henlijevi zanki, kjer se resorbira 20 % filtriranega natrija. Učinek zaznamo že v eni uri po zaužitju, traja pa 6 ur. Zdravnik jih običajno predpiše za zdravljenje edemov, redkeje se uporabljajo pri zdravljenju hipertenzije, načeloma le takrat, ko obremenjenost s tekočino pomembno prispeva k dvigu krvnega tlaka.

Nasprotno se naslednja skupina diuretikov, tako imenovani tiazidi (hidroklorotiazid) in njim podobni diuretiki (indapamid), pogosto uporabljajo pri zdravljenju hipertenzije. Razlog ne tiči toliko v njihovem diuretičnem delovanju, saj je dejansko šibkejše od prej omenjenih diuretikov zanke. Delujejo v distalnih tubulih, kjer se resorbira približno 3 % do 8 % filtriranega natrija. K njihovemu antihipertenzivnemu delovanju (učinkujejo 12 ur ali več) prispeva učinek na zmanjšan žilni upor. Novejša priporočila zdravljenja hipertenzije spodbujajo hkratno uporabo več različnih zdravil, zato so ti diuretiki pogosto prisotni v tako imenovanih kombiniranih tabletah, ki vsebujejo več učinkovin, ki na različne načine znižujejo povišan krvni tlak. Njihov transport v tubule poteka tako, da se zamenjajo s sečno kislino, kar lahko prispeva k dvigu sečne kisline v telesu in nastanku protina, kar jim omejuje uporabo pri bolnikih s to boleznijo.

Včasih ima kdo predpisano tudi kombinacijo diuretikov, npr. diuretika zanke in tiazidnega diuretika. Zadnji so namreč slabo učinkoviti pri bolnikih z napredovano ledvično boleznijo, razen če se jemljejo z diuretiki zanke. Prav tako se zdravnik lahko odloči za kombinacijo teh dveh diuretikov v primeru rezistentnih edemov. Možna je tudi kombinacija aldosteronskih antagonistov s katero od opisanih skupin diuretikov.

Najmanjši diuretični učinek imajo aldosteronski antagonisti (spironolakton, eplerenon), ki delujejo v poznih distalnih tubulih in zbirnem kanalčku, kjer se resorbira 2 % do 3 % natrija. Pravimo jim tudi diuretiki, ki varčujejo s kalijem, saj v primerjavi s prejšnjima dvema vrstama diuretikov omogočajo zadrževanje kalija v telesu. Posebno so uporabni pri zdravljenju ascitesa in pri napredovanem srčnem popuščanju, svojo vlogo pa imajo tudi pri zdravljenju odporne hipertenzije. Eplerenon izkazuje manj antiandrogenih neželenih učinkov (zmanjšan libido, impotenca, ginekomastija (to je rast prsi) pri moških in menstruacijske nepravilnosti pri ženskah), zato ga zdravnik lahko predpiše pri pacientu, ki so se mu ti neželeni učinki izrazili.

Pomembno je, da bolnik upošteva predpisan režim zdravljenja z diuretikom (bodisi redno bodisi po potrebi, npr. ob edemih). Verjetno tudi nepravilna uporaba teh zdravil prispeva k pojavu neželenih učinkov, obiski bolnišnic zaradi zdravil se v petini primerov (podatki veljajo za anglosaške države, kjer vodijo tako statistiko) zgodijo ravno zaradi diuretikov. Iz tega razloga bolnikom v Angliji, ki se zdravijo med drugim tudi z diuretiki, posebej priporočajo storitev pregled uporabe zdravil.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm. spec.