Državni proračun ob koncu leta s presežkom

Po predhodnih podatkih so davčni prihodki v letu 2019 skupaj dosegli skoraj 8,7 milijarde evrov in so za 5,2 % višji kot v letu 2018. Višji so bili tudi prihodki iz dohodnine, ki so v proračun prinesli skoraj 1,4 milijarde evrov. Prihodek iz davka od dohodkov pravnih oseb je v letu 2019 znašal 997 milijonov evrov in je bil glede na leto 2018 višji za 17,9 % ali 151 milijonov evrov. Tolikšno rast prihodkov v primerjavi z letom 2018 pripisujemo višje obračunanim akontacijam in višjemu aprilskemu poračunu, kar je posledica boljšega poslovanja podjetij v 2018 in odmerjene akontacije tega davka za leto 2019. Davek na dodano vrednost je bil glede na leto 2018 višji za 3,1 % in je znašal skoraj 3,9 milijarde evrov. Rast in dinamika gibanja DDV sta v največji meri odvisni od gibanja in rasti zasebne ter državne potrošnje.

Odhodki državnega proračuna so po predhodnih podatkih v letu 2019 znašali 9,912 milijarde evrov in so glede na leto 2018 višji za 4,7 % (448 milijonov evrov). Tolikšna rast odhodkov je povezana predvsem s spremembami na trgu dela: sprejet dogovor o zvišanju plač in napredovanj, nadaljnja rast zaposlenosti ter ukrepi v okviru transferov posameznikom in gospodinjstvom.

Za 27 milijonov evrov so bili višji izdatki za blago in storitve in so v letu 2019 znašali nekaj manj kot 812 milijonov evrov. Zvišanje je v večji meri posledica višjih izdatkov, namenjenih modernizaciji enot Slovenske vojske ter vzdrževanju železniške in cestne infrastrukture.

V letu 2019 so se ponovno znižali izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti, in sicer so ti po predhodnih podatkih znašali nekaj manj kot 785 milijonov evrov, kar je za 8,8 % (skoraj 76 milijonov evrov) manj kot v letu 2018. Trend zniževanja teh izdatkov, ki je posledica aktivnega upravljanja javnega dolga, se torej nadaljuje.

Državni proračun je v letu 2019 po predhodnih podatkih zabeležil skoraj 225 milijonov evrov presežka, kar predstavlja 0,5 % BDP. V enakem obdobju lani je presežek znašal dobrih 537 milijonov evrov oziroma 1,1 % BDP. Tolikšen presežek v letu 2018 je bil predvsem posledica že omenjenih dveh enkratnih dogodkov (priliva iz naslova dividende NLB in povračila zadržanih EU sredstev iz naslova pretekle finančne perspektive 2007–2013). Ob izključitvi obeh enkratnih dogodkov je razlika v proračunskem presežku letos, v primerjavi z lani, bistveno manjša.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, je v letu 2019 po predhodnih podatkih zabeležila približno 19,231 milijarde evrov prihodkov in 18,967 milijarde evrov odhodkov.