Holesterol
Holesterol je voskasta, maščobna snov, ki jo najdemo praktično v vsaki celici v telesu. Dobimo ga s hrano, telo pa ga lahko tudi izdela. Sinteza holesterola poteka v jetrih, kjer se tudi predela v druge spojine (npr. hormone, vitamin D, žolčne spojine …), te pa se s krvjo prenesejo do delov telesa, ki jih potrebujejo. Ker je netopen v vodi, se po krvi prenaša v posebni obliki – lipoproteinih. Jetrne celice imajo na svoji površini tako imenovane receptorje, s katerimi lahko pritegnejo holesterol iz krvi.
Čeprav je holesterol potreben za dobro zdravje, ob njegovi omembi najprej pomislimo na bolezni, povezane z aterosklerozo. Gre za proces v žilah, pri katerem se maščobe nalagajo v žilni steni, kar sčasoma privede do srčno-žilnih zapletov, kot so srčni infarkt, možganska kap idr.
Je torej holesterol dober ali slab? Preden damo končno oceno, je treba povedati, da obstaja v krvi v različnih oblikah, ki imajo različno vlogo. Številne raziskave so potrdile povezavo med koncentracijo LDL-holesterola v krvi in pojavnostjo srčno-žilnih dogodkov in bolezni. Med ljudmi se je za to obliko holesterola prijel izraz »slab holesterol«. Višja je njegova izmerjena koncentracija v krvi, večja je verjetnost, da bomo doživeli katerega od srčno-žilnih dogodkov. Zato si prizadevamo, da bi to obliko holesterola v krvi čim bolj znižali.
V medicini smo navajeni, da imamo neke meje, ki nam določajo še sprejemljive vrednosti. Recimo krvni tlak naj bi bil pod 140/90 mmHg, glukoza v krvi na tešče pod 6,1 mmol/l itd. Kakšna pa je želena vrednost LDL-holesterola? Tukaj vrednosti, ki bi ustrezala vsem, ni. Načeloma naj bi bila koncentracija celokupnega holesterola pod 5,0 mmol/l in koncentracija LDL-holesterola pod 3,0 mmol/l (velja za ljudi z nizkim tveganjem za srčno-žilne zaplete), a pri nekaterih ljudeh si želimo še nižjih vrednosti. Denimo tisti, ki so že preboleli srčni infarkt ali možgansko kap ali imajo nekatere bolezni, npr. sladkorno bolezen, imajo večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, zato je ciljna vrednost LDL-holesterola pri njih nižja. Pri osebah z zmernim tveganjem je meja 2,6 mmol/l, pri tistih z visokim tveganjem 1,8 mmol/l in pri osebah z zelo visokim tveganjem je meja za LDL-holesterol postavljena na 1,4 mmol/l. Do teh številk so znanstveniki prišli z opazovanjem zelo velikih skupin ljudi. Pomembno zmanjšanje verjetnosti srčno-žilnih dogodkov so ugotovili pri predstavljenih številkah LDL-holesterola. Naj še enkrat poudarim, da gre za dogodke, kot so srčno-žilne smrti, usodni in neusodni srčni infarkti, možganske kapi in druge pojavne oblike aterosklerotične žilne bolezni.
Visok holesterol je lahko podedovan, še pogosteje pa gre za posledico izbire nezdravega načina življenja, zaradi česar ga je mogoče preprečiti in zdraviti. Zdrava prehrana, redna vadba in zdravila lahko pomagajo znižati visok holesterol.
Kako pa lahko zdravila znižajo LDL-holesterol? Na različne načine, nekatera zmanjšajo absorpcijo holesterola iz zaužite hrane, druga zmanjšujejo njegovo sintezo v jetrih, tretja pa omogočajo, da ga jetrne celice bolj učinkovito privzamejo iz krvi. Ne glede na način delovanja zdravil so ugotovili, da zdravljenje z njimi zmanjša pojavnost srčno-žilnih dogodkov. Zdravila so učinkovita le, če jih jemljemo redno in praviloma do konca življenja. Zdravljenje ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali le krajše obdobje.
