Jutri je svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije

Količinsko stanje podzemne voda – glavnega vira pitne vode v Sloveniji (dr. Peter Frantar)

Predstavitev orisuje pomen podzemne vode, pretežnega vir pitne vode v Sloveniji. Povzema značilnosti podzemne vode, spremljanje količinskega stanja v aluvialnih in geotermalnih vodonosnikih. Prav posebne značilnosti imajo vodonosniki na Krasu. Predstavljena je vodno-bilančna analiza obnovljivih količin, značilnosti podzemne vode v Sloveniji, njeno količinsko stanje in trendi ter  vpliv rabe podzemnih virov na razpoložljive količine.

Kemijsko stanje podzemne vode in prisotnost novodobnih onesnaževal v podzemni vodi (Polonca Mihorko)

Podzemna voda je skrita pod zemeljskim površjem, vendar s tem ni zaščitena pred morebitnim onesnaženjem, ki ga povzroča človek. Ima slabo samočistilno sposobnost. Onesnaženje, ki zaide v podzemno vodo, se tam lahko zadržuje daljši čas. Zato je najpomembnejša naloga preprečevanje vsakršnega onesnaženja, saj je za približno 97 % prebivalcev v Sloveniji podzemna voda glavni vir pitne vode.

Spremljanje kemijskega stanja podzemne vode kaže, da so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije. V letu 2021 smo slabo kemijsko stanje določili za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino. Podzemna voda je tu prekomerno obremenjena z nitrati, v Dravski kotlini pa tudi z atrazinom. Analize trendov nitrata in atrazina vendarle kažejo na postopno izboljšanje stanja.

Veliko pozornost posvečamo tudi prisotnosti novodobnih onesnaževal (npr. ostanki zdravil) v podzemni vodi. Nekatera novodobna onesnaževala se v podzemni vodi lahko zadržujejo zelo dolgo in so lahko škodljiva za okolje in zdravje.

Sledenje tokov podzemne vode kot podpora spremljanju kemijskega stanja kraških vodonosnikov (Mag. Marina Gacin)

Na Agenciji za okolje spremljamo kakovost podzemne vode na krasu v naravnih in zajetih izvirih. S pomočjo digitalno urejene podatkovne zbirke sledenja tokov vzpostavljamo programe monitoringov podzemne vode. Merilno mrežo dopolnjujemo z novimi, izdatnimi izviri, katerih napajalna zaledja in poznane smeri pretakanja podzemne vode zagotavljajo zanesljivo oceno kemijskega stanja kraških voda. S pomočjo podatkovne zbirke ugotavljamo tudi vplive točkovnih virov onesnaženja podzemne vode in kraških ponikalnic. Zbirka je zelo pomembna v primeru okoljskih nesreč, saj so znane hitrosti in smeri pretakanja podzemne vode pomembne za pravočasno ukrepanje ter varovanje vodnih virov na krasu, ključnega pomena.

Poplave v Sloveniji (Janez Polajnar)

Slovenija je vodnata dežela. Ob lepotah naših rek kaj hitro pozabimo, kako uničujoče so lahko poplave. V zadnjih desetletjih so poplave pogostejše in tudi silovitejše. Pojavljajo se v vseh delih Slovenije. Vedno bolj pogoste so hudourniške in mestne poplave, ki nastanejo pozno poleti in jeseni, pa tudi poplave morja. Zaradi širjenja urbanizacije na območja, kjer se voda potencialno lahko razlije, se povečuje škoda, zaradi onesnaženj podzemne vode ob poplavah je ogroženo tudi zdravje.

Suša – spremembe, vplivi in zgodnje zaznavanje (Dr. Andreja Sušnik)

Suša v zadnjih desetletjih predstavlja vse večji izziv pretežnemu delu sveta, tudi padavinsko bogatim državam Evrope – kamor sodi Slovenija. Suše so pogostejše in intenzivnejše, pojavljajo se v vseh letnih časih. V zadnjih šestih letih so kar tri večje suše, v letih 2012, 2013 in 2017, v Sloveniji presegle mejo za razglasitev naravne nesreče.

Vplivi suše v Evropi so najizrazitejši v kmetijstvu, opazne težave pa so tudi v drugih gospodarskih sektorjih kot so: gozdarstvo, turizem, vodooskrba, hidroenergetika, transport in druge.

Agencija za okolje že leta izvaja monitoring kmetijske in hidrološke (površinskih in podzemnih voda) suše, ki ga je zadnja leta okrepila z novimi podatkovniki/orodji kot so npr. satelitski podatki (orodje Drought Watch), tedenski bilten Sušomer – semafor suše, mreža poročevalcev o suši in drugo.

Vzpostavili smo tudi ogrodje za proaktivno upravljanje suše, ki pa še čaka, da bo sprejeto v medsektorski operativni model, kot je delujoč model opozarjanja in odziva na poplave.

Neprekinjeno spremljane vremenskega in hidrološkega dogajanja (Andrej Golob)

Izdaja napovedi visokih voda in opozoril pred njimi izvaja Agencije za okolje v okviru operativne prognostične službe, ki neprestano spremlja razmere in izvaja naloge obveščanja. Organizacijsko je prognostična služba razdeljena na meteorološko in hidrološko prognozo, pri čemer je njuno vsakodnevno sodelovanje ključno za obvladovanje različnih vremensko pogojenih pojavov.

Opozorila temeljijo na prognostičnih modelov, ki pa jih prognostiki s svojim znanjem in izkušnjami ter posvetovanji ovrednotimo in določimo najverjetnejši razvoj dogodkov. Pri odločitvi za izdajo opozorila in njegove stopnje sta poleg napovedi samega vremenskega pojava izredno pomembna še predvidljivost le-tega in učinek, ki ga pojav ima na ljudi ter naravno in grajeno okolje.

Kot primer dobre prakse organiziranosti in rezultatov lahko navedemo uspešno opozarjanje na več tipov poplav decembra 2020.

Opozorila pred ekstremnimi vremenskimi dogodki za pravočasno ukrepanje (Aleš Poredoš)

Uporabna opozorila ponujajo hiter vpogled v dejansko ali napovedano stanje glede vremenske ogroženosti. Sporočajo nam, kakšno vreme se obeta in kakšni bi lahko bili vplivi na naše dejavnosti. Nakazana je morebitna gmotna škoda in ogroženost življenj ter podani napotki za ustrezno ukrepanje. Evropske državne meteorološke službe skrbijo za usklajen čezmejni sistem opozarjanja. Informacije si sledijo od hitrega pregleda do dodatnih podrobnosti.

Pri tem je zelo pomemben tudi naš način odzivanja. Napovedi namreč nikoli ne morejo biti povsem zanesljive v vseh krajevnih in časovnih podrobnostih. Ravnati moramo v skladu s previdnostnim načelom. Pri odločitvah torej upoštevajmo tudi morebitne hujše ali blažje vremenske razmere od napovedanih, in jih sproti prilagajajmo poteku dogodkov. Državne meteorološke službe nenehno spremljajo vremenska dogajanja, sproti obnavljajo opozorila in jih posredujejo po številnih informacijskih kanalih.

Podnebne projekcije in verjetnost stopnjevanja ogroženosti z nevarnimi vremenskimi dogodki (Renato Bertalanič)

V Sloveniji je bilo vsako od zadnjih treh desetletij toplejše od vseh predhodnih, razen desetletja 2001–2010, ki ni statistično značilno toplejše od desetletja 1991–2000. Temperatura ozračja v Sloveniji je bila v prvih dveh desetletjih tega stoletja za 1,8 °C nad tisto v obdobju 1850 – 1900, v zadnjem desetletju  pa za 2,1 °C.

Toplejše podnebje bo okrepilo zelo mokre in zelo suhe vremenske in podnebne dogodke ter sezone, ki povzročajo poplave in suše. Lokacija in pogostost teh dogodkov sta odvisni od projekcije sprememb v regionalnem kroženju zraka, vključno z gibanji monsunov in ciklonov zmernih geografskih širin.

Kaj podnebne spremembe prinašajo Sloveniji? Vročinske ekstreme (vročinski valovi, suše, vročinski stres, škodljivci zaradi toplejšega podnebja, manj snega), močnejše nalive (hudourniške poplave, škoda v kmetijstvu, zemeljski plazovi), povečano število močnejših neviht, več toče, več neviht z močnim vetrom (odvisno od scenarija bo nevihtnih razmer do konca stoletja do 20 % več, toče premera 2 cm do 80 % več, neviht z vetrom 25 m/s do 80 % več, toče 5 cm do 160 % več).