Kako izbrati primerno zaščito pred soncem?

Končno je nastopil čas dopustov. Počitnice so že zasnovane, kovček je pripravljen, le zaščita pred soncem še manjka. A kateri pripravek izbrati, s kakšnim zaščitnim faktorjem, kakšno teksturo in ali sploh potrebujemo vse to, ko pa vendarle želimo zagorelo polt?! To so vprašanja, ki se ponavadi porajajo in zato v prispevku ponujam nekaj odgovorov. 

Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo na nevarnost izpostavljanja soncu, pa vendar se sončenje še vedno povezuje s statusnim simbolom. Prav tako ne smemo zanemariti izpostavljenosti soncu, ki je del dnevnih aktivnosti, a je prav tako škodljivo, in se ga velikokrat sploh ne zavedamo. To velja tudi za tiste, ki niso ljubitelji morja in sončenja in dopust preživljajo v gorah ali celo na domačem vrtu. Pomislite, kolikokrat se zaščitite pred soncem, ko se podate na sprehod ali na klepet k sosedi?! Ali pa okopavate vrt, igrate tenis ali tekate po zelenih planjavah z otroki?! To res ni sončenje, nevarnost sončnih žarkov pa je enaka!

Odgovor na vprašanje, koliko časa se torej lahko sploh sončimo, da je še zdravo, je zato sila preprost: NIČ – kajti zdravega sončenja ni!Sončni žarki so namreč vir UV sevanja. Imajo določeno energijo in gredo precej globoko skozi našo kožo. Tako trčijo ob celice in jih poškodujejo. Če je odmerek UV žarkov dovolj velik, celica odmre. Pri odmiranju prihaja do vnetij, ki se kažejo kot sončne opekline. Seveda pa UV žarki velikokrat niso v tako velikem odmerku, da bi celice odmrle, ampak pride samo do poškodb. Sproži se tvorba pigmenta melanina, da bi se celice zaščitile pred nastalo poškodbo. Rjava barva, ki nastane, je torej znak obrambne reakcije po poškodbi. Težave lahko povzročata dve vrsti ultravijoličnih (UV) žarkov: UVB in UVA žarki. UVB žarki povzročajo sončne opekline na koži, UVA žarki pa prezgodnje staranje kože in spremembe v delovanju imunskega sistema. Obe vrsti žarkov pa pomembno prispevata k tveganju za nastanek kožnega raka. 
In tudi zato je odgovor, ali je izdelek z zaščitnim faktorjem nujen za slehernega, seveda pritrdilen. 

A kakšnega izbrati?
Zaščitni faktor, ki ga označujemo z eno izmed kratic ZF, SPF, LSF, je vrednost, ki označuje “moč” proizvoda za zaščito pred sončno opeklino kože, torej predvsem pred UVB žarki. Če ima proizvod npr. SPF 10, pomeni, da smo po njegovi uporabi lahko na soncu 10x dlje, kot če bi bili nezavarovani. Pomembno je, da izberemo izdelek, ki vsebuje sredstva za zaščito kože tako pred UVA kot pred UVB žarki! Izdelki za zaščito pred soncem, ki ščitijo le pred UVB žarki, lahko vzbujajo lažen občutek varnosti – kože namreč ne zavarujejo pred nevarnimi UVA žarki.
Nadalje moramo razlikovati med različnimi skupinami zaščitnih faktorjev. Zaščitni faktorji so namreč lahko kemični ali fizikalno-mineralni (titanov dioksid, cinkov oksid). Kemični filtri se vpijejo v kožo in delujejo v globljih plasteh kože, fizikalni pa tvorijo neviden zaščitni film in delujejo kot tisoče majhnih ogledalc, ki odbijajo svetlobo in jih priporočamo predvsem pri otrocih, v izogib absorbcije kemičnih faktorjev. 
Izdelek z ustreznim zaščitnim faktorjem izberemo glede na fototip kože. Pri srednji občutljivosti naj bi se uporabljal pri izpostavljenosti soncu najmanj zaščitni faktor 15, seveda pa je to odvisno še od zemljepisne širine, časa izpostavljanja, tipa kože ter od aktivnosti (vodni športi, tek, potenje,…). Za višje zaščitne faktorje naj se predvsem odločajo svetlolasi, modrooki, svetlopolti ljudje ter kot rečeno otroci. 

 

Zelo pomembno je, da sredstva nanesemo dovolj (35 ml, to je 6 zvrhanih čajnih žličk, za enkraten nanos odrasle osebe). Prav zaradi premajhnih količin nanosa se pojavljajo težave. In tudi zato velikokrat kljub visokemu faktorju ne zagotovimo ustrezne zaščite, ker je bil nanos preskromen. Najlažjo predstavo količine nanosa dobimo z dejstvom, da 200 ml izdelek zadošča komaj za 6 nanosov za odraslo osebo. Iz prakse pa še predobro vemo, da ponavadi 1 izdelek zadostuje za celotno družino skozi ves dopust, pa še nekaj se ga morebiti prihrani ali zavrže. Letos torej na to dajmo večji poudarek. 
Nanos redno obnavljamo (vsaki 2 uri). Potenje, kopanje in otiranje z brisačo zmanjša zaščitno delovanje sredstev. Zmotno je mišljenje, da zaščitna sredstva uporabljamo samo prve dni dopusta, potem pa jih opustimo oz. zmanjšamo zaščitni faktor. Zaščito moramo izvajati ves čas.
Dojenčkov in majhnih otrok ne izpostavljamo direktno soncu in jih ne sončimo! Otroška koža je še posebej občutljiva, zato raje izberimo izdelek z fizikalno-mineralnimi zaščitnimi faktorji. Ker koža pri otrocih šele gradi svoj zaščitni plašč, jih je potrebno zaščititi tudi z oblačili.  

Na morju je najbolje uporabiti vodoodporen izdelek. Pri izrazito suhi koži izberemo bolj mastno podlago v obliki kreme, za normalno do mešano kožo je boljši fluid. Prav tako so na voljo izdelki namenjeni posebej za obraz ter ustnice in izdelki z visokim faktorjem, ki se nanašajo na morebitna kožna znamenja ali brazgotine. Še posebej otroci in vsi tisti, ki so nagnjeni k alergijam zaslužijo posebno obravnavo in skrb pri izbiri primernega izdelka (tako faktorja kot oblike oz. teksture izdelka). Ob kopici izdelkov, ki jih ponujajo praktično vsepovsod, bodimo zares previdni in izbiro kvalitetnega izdelka zaupajmo farmacevtu v lekarni, ki bo dodal tudi nasvet!

In če odgovorimo na vprašanje, kakšni zaščitni faktor je torej najboljši? Odgovor je preprost: najboljši zaščitni faktor je še vedno senca! 

 

VIR:TOČKA ZDRAVJAAVTOR:Polonca Fiala Novak, mag.farm. – FOTO:PIXABAY