Kako prepoznate živilo s transmaščobami?
Kot piše ZVEZA POTOŠNIKOV SLOVENIJE:
“Zanima me, kakšni izdelki so na policah trgovin od 7. aprila naprej. Transmaščobe namreč niso označene na deklaraciji, zato me zanima, kako prepoznam živilo s transmaščobami. Kaj so trgovci naredili s starimi zalogami izdelkov, ki vsebujejo še višjo vrednost?”
7. aprila 2019 je začel veljati Pravilnik o največji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih. Pravilnik je bil sicer objavljen in je začel veljati že 19. marca lani, do letošnjega aprila pa so imeli proizvajalci živil čas za prilagoditev recepture živil. Trgovci so morali v tem času porabiti stare zaloge, danes se v trgovinah ne smejo več prodajati živila, ki vsebujejo več kot 2 grama transmaščobnih kislin na 100 gramov skupnih maščob v živilu. Transmaščobne kisline niso označene niti na seznamu sestavin niti v hranilni tabeli. Kadar se iz rastlinskih olj, ki vsebujejo veliko nenasičenih (t. i. “dobrih”) maščobnih kislin, z (delno) hidrogenacijo proizvede trdna mast ali margarina, nastanejo transmaščobne kisline. Te nastajajo tudi pri večkratnem segrevanju olj na temperaturi nad 170 °C (tudi v domači kuhinji!).
Če so na seznamu sestavin na živilu navedene (delno) hidrogenirane maščobe, je v izdelku verjetno nekaj transmaščobnih kislin, vendar naj bi jih bilo manj kot 2 grama na 100 gramov skupnih maščob. Za skladnost količine sestavin sta odgovorna tako trgovec kot tudi proizvajalec.
Transmaščobne kisline pomenijo nevarnost za zdravje, zato mora Uprava RS za varnost hrane, veterino in varstvo rastlin redno z monitoringi nadzirati varnost živil na trgu. Seveda pa moramo potrošniki tudi sami poskrbeti, da se transmaščobnim kislinam izognemo. Redno preverjajmo deklaracije na živilih, in če so med sestavinami navedene (delno) hidrogenirane maščobe/olja/masti, se takim izdelkom raje izognimo. Doma pa pečemo in cvremo mastne izdelke/olja/masti na manj kot 170 °C, olja tudi ne smemo večkrat pregrevati.
VIR:ZPS.SI – AVTOR: Marjana Peterman – FOTO:ZPS.SI
