Kakovost zeliščnih prehranskih dopolnil: kaj res dobimo v kapsuli?

Zeliščna prehranska dopolnila so postala vsakdan. Ljudje jih kupujejo za »imunski sistem«, »živce«, »spanje«, »prebavo«, pogosto tudi zato, ker jim zvenijo naravno in zato varno. Prav tu nastane prva težava: naravno ni avtomatsko zanesljivo, še manj pa standardno. Pri prehranskih dopolnilih kakovost ni samoumevna. V kapsuli lahko dobimo zelo različno količino učinkovin, včasih manj, kot pričakujemo, včasih več, včasih pa celo nekaj, česar sploh nismo želeli.

Za začetek je dobro razumeti, zakaj se zeliščna dopolnila med seboj tako razlikujejo. Osnovna surovina je rastlina, rastlina pa ni enaka od serije do serije. Na njeno sestavo vpliva, kje je rasla, kdaj je bila nabrana, kateri del rastline je uporabljen, kako je bila posušena in shranjena ter kako je bil pripravljen izvleček. V praksi to pomeni, da dve kapsuli z navedeno isto rastlino še zdaleč nista nujno enaki. Pri zdravilih smo vajeni, da je vsaka tableta enaka prejšnji. Pri prehranskih dopolnilih pa je variabilnost na žalost pogosto zaznana.

Najpogostejša »siva cona« pri zeliščnih dopolnilih je vsebnost učinkovin. Na embalaži pogosto piše, koliko miligramov rastline ali izvlečka vsebuje kapsula, vendar to število samo po sebi ne pove veliko. Pomembno je, koliko je v izdelku tistih snovi, ki dejansko povzročajo učinek. Pri nekaterih dopolnilih je izvleček standardiziran, kar pomeni, da proizvajalec zagotavlja določeno vsebnost izbrane učinkovine. Pri številnih izdelkih tega ni. Posledica je, da je lahko učinek pri enem izdelku šibek, pri drugem močan, pri tretjem nepredvidljiv. In to ni samo vprašanje učinkovanja, temveč tudi varnosti: večje količine učinkovin povečajo možnost neželenih učinkov, zlasti pri občutljivih skupinah ali pri sočasnem jemanju zdravil.

Potem je tu vprašanje čistosti. Marsikdo meni, da je rastlinski izdelek avtomatsko čist, ker je naraven. Realnost je drugačna. Rastline lahko iz okolja nase vežejo nečistoče, v proizvodnem procesu pa lahko pride do dodatnih tveganj. Pri zeliščnih dopolnilih se zato lahko pojavljajo kontaminacije – od ostankov pesticidov do težkih kovin, včasih tudi mikrobiološka onesnaženja, če je obdelava ali shranjevanje slabo. Uporabnik tega ne more prepoznati na oko, še manj pa po okusu. Ravno zato je pomembno, kdo izdelek proizvaja, kako ga nadzoruje in po katerih standardih poteka proces proizvodnje.

Še ena težava je označevanje. Pri zdravilih je predpisano, katere informacije morajo biti uporabniku na voljo. Pri prehranskih dopolnilih pa je etiketa pogosto edino, kar ponudi nekaj skopih informacij o izdelku. Pri tem se žal še vedno lahko srečamo z nejasnimi opisi, »marketinškimi« trditvami in pomanjkljivimi podatki. Včasih sestava ni dovolj konkretna, včasih ni jasno navedeno, koliko posamezne sestavine izdelek vsebuje, včasih manjkajo pomembna opozorila.

Pogosto najdemo primere, ko zdravilo in prehransko dopolnilo vsebujeta izvlečke iste rastline; pri zdravilu je prisoten opis opozoril, pri prehranskem dopolnilu tega ni. Uporabniku tako daje prehransko dopolnilo lažen občutek, da je izdelek bolj varen. Resnica je na žalost ravno obratna.

Pri dopolnilih je posebej pomembno, da se ne ustvarja vtis, da izdelek zdravi ali preprečuje bolezni – to preprosto ni njihova vloga. Če izdelek obljublja preveč, je to praviloma slab znak: bodisi je trditev zavajajoča bodisi uporabnika nagovarja z nerealnimi pričakovanji.

Tudi odmerki pri dopolnilih znajo biti problematični. Nekateri izdelki vsebujejo tako nizke količine, da učinek ni verjeten, kar pomeni, da uporabnik plačuje za upanje. Drugi pa lahko vsebujejo visoke odmerke ali kombinacije več rastlin, ki imajo podobno delovanje, kar poveča možnost neželenih učinkov. Posebej tvegan je scenarij, ko človek hkrati jemlje več dopolnil, pri čemer se učinki lahko seštevajo. Takrat se hitreje pojavijo prebavne težave, zaspanost, omotica ali vplivi na krvni tlak. Pri nekaterih rastlinah in pri dolgotrajni uporabi se lahko pojavi tudi obremenitev jeter. V preteklosti so bili tudi v Sloveniji primeri, ko se je poškodba jeter pojavila ob uporabi prehranskega dopolnila, ki je bil namenjen »čiščenju« jeter. Problem ni nujno v eni kapsuli, ampak v kombinacijah in dolžini uporabe.

Zakaj se to pri dopolnilih sploh lahko zgodi? Ker prehranska dopolnila niso zdravila. Pri zdravilih so zahteve glede kakovosti, standardizacije in spremljanja varnosti bistveno strožje. Pri dopolnilih takšna raven dokazovanja in nadzora ni vedno obvezna. To ne pomeni, da so vsa dopolnila slaba, pomeni pa, da mora biti potrošnik bolj kritičen in da je izbira izdelka pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled.

Kaj lahko naredi uporabnik, da zmanjša tveganje? Najprej: kupuje pri zaupanja vrednih ponudnikih in se izogiba naključnim spletnim virom, kjer ni jasno, kdo za izdelkom stoji. Drugo: ne naseda čudežnim obljubam. Tretje: prebere označbo. Na njej morajo biti jasno navedeni sestava, priporočeni dnevni odmerek, opozorila, proizvajalec, serija in rok uporabe. Če jemlje zdravila, ima kronično bolezen, je nosečnica ali doji, se pred uporabo posvetuje. In končno: če se pojavijo neželeni učinki, izdelek preneha uživati in to pove zdravstvenemu delavcu.

V lekarni si prizadevamo, da so v ponudbi ustrezni in preverjeni izdelki ter da uporabnik dobi objektivne, strokovno utemeljene informacije o pričakovanih učinkih in omejitvah. Pomemben del naše vloge je tudi to, da preprečimo uporabo izdelkov takrat, ko za posameznika niso primerni ali bi lahko pomenili tveganje za zdravje.