Kdaj je pravi čas za spomladansko sejanje in sajenje?

Bliža se pomlad in s tem tudi priprava vrta. V nadaljevanju vam razkrivamo nekaj uporabnih nasvetov, da bo vaš vrt obrodil kar najboljše plodove.

Pripravimo vrtno orodje

Dela na vrtu nikoli ne zmanjka, še posebej veliko pa ga je spomladi, ko se narava prebuja in je čas, da znova obudimo domače gredice. Na srečo nam naporno delo lahko olajša pravo vrtno orodje. Tisto za visoke grede je običajno manjše in ima krajše ročaje, za klasičen vrt pa ima daljše, da se ni treba preveč sklanjati. Za pripravo zemlje pridejo najbolj prav naslednji pripomočki:

• grablje: velike ali male, z njimi rahljamo in razporejamo zemljo, odstranjujemo travo in plevel.
• motika: je simbol dela na vrtu in dejansko najbolj vsestranski pripomoček za prekopavanje, kopanje in sajenje.
• prekopna lopata: z njo spomladi prekopavamo vrt ali jo uporabljamo za kopanje jarkov ali večjih lukenj.
• vrtne vile: so bolj priporočljive za spomladansko prekopavanje, saj povzročajo manjši stres prebivalcem gredic in naredijo delo lažje in hitrejše.

Nahranimo zemljo

Za prekopavanje vrta je najboljši čas jeseni. A nič ni narobe, če se tega lotimo zgodaj spomladi, takoj ko zemlja ni več zamrznjena. Površino razdelimo na največ meter široke gredice, ki jih lahko obdelujemo z dveh strani. Vmes naredimo potke in tako določimo, kje bomo izdatno skrbeli za kakovost zemlje in kje tega ni treba početi, ker bomo tam hodili. Če so tla zbita ali pa je vrt še v začetni fazi, je vsakoletno dodajanje komposta dobrodošlo. Danes je prodaja zemlje na voljo v vrtnarijah in malodane v vseh trgovinah. Pomembno je, da preverimo, čemu je mešanica v vreči namenjena in kaj naš vrt sploh potrebuje. Kakovost vrtne zemlje se meri glede na 4 lastnosti:

• zračnost: ta preprečuje nastanek plesni, koreninam pa zagotavlja dovolj zraka in prostora za optimalno rast.
• zadrževanje vode: vroča sušna poletja so pravi izziv za vrtnarje. Če zemlja zadržuje dovolj vode, je to za rastline ugodno. Po drugi strani pa zastajanje vode nikakor ni dobro, saj lahko privede do gnitja korenin.
• hranila: če ima zemlja že sama po sebi dovolj hranil, lahko dognojevanje počaka do takrat, ko so rastline že nekoliko večje.
• kompaktnost: dovolj kompaktna zemlja pomaga rastlinam, da se dobro ukoreninijo in kljubujejo neugodnemu vremenu, kot sta močan dež in veter.

Kdaj sejati in saditi?

Sejanje semen za sadike se začne že v začetku februarja. Zdaj je čas za zeleno, letne solate, por, čebulo iz semena in blitvo.

Ne pozabimo tudi na setev kapusnic, ki jih na vrt sadimo že spomladi. To so predvsem nadzemna kolerabica, cvetača, brokoli in zgodnje zelje.

Čeprav je zunaj sonce že močno in so temperature zraka že prav prijetne, morda še ni čas za prve vrtnarske podvige zunaj. Čas sajenja je namreč bolj odvisen od temperature tal, ki zagotavlja zgodnjim spomladanskim vrtninam ugodne pogoje za rast. Najmanj občutljive rastline lahko dajemo v zemljo, ko ima ta vsaj 5 stopinj Celzija. Namig: temperaturo tal lahko sproti preverjamo na spetnih straneh ARSO.

 

začetek marca	grah, bob, spomladanski česen, redkvice
konec marca	solate, cvetača, zelje, brokoli, čebula
začetek aprila	peteršilj, korenček, blitva
konec aprila, maj	paradižnik, paprika, krompir, bučke

 

Tukaj naj spomnimo, da se zemlja na Primorskem ogreje prej kot drugod po Sloveniji. Tam lahko z vrtnarjenjem začnete že kakšen mesec prej.

Pri načrtovanju dela na vrtu si lahko pomagamo tudi s specializiranimi setvenimi koledarji. Ti kažejo dobre dneve za sajenje in presajanje ter obiranje plodov. Prav tako določajo, kdaj so ugodni dnevi za posamezne vrste rastlin: cvetje, plodovke, listnate rastline, podzemne pridelke in podobno.

Februarja je prav tako čas za delo v sadovnjaku. Če bi snežilo, je treba z vej otresti moker in težek sneg, hkrati pa pregledati drevje zaradi jajčec škodljivcev. Tla ob deblu že potrebujejo osvežitev. Kompost v vrečah in nekaj gnojila bosta prišla še kako prav. Treba bo tudi vzeti v roke škarje in se lotiti zimske rezi, ki pomladi drevje in mu spomladi zagotovi optimalne pogoje za razvoj plodov.

Tudi grmovnice potrebujejo našo skrb. Vrt lahko obogatimo z novimi sadikami ribeza ali pa pomladimo stare.

Poskrbimo za gnojenje in dognojevanje

Priprava vrta na dobro sezono vključuje tudi gnojenje in dognojevanje. Še preden se tega lotimo, je treba preveriti stanje zemlje, da izberemo primerno gnojilo.

Pretirano gnojenje je za rastline lahko škodljivo, saj slabi koreninski sistem, povzroči prehitro rast in rastlinam onemogoči ustrezno odpornost proti boleznim. V prvi vrsti priporočamo uporabo naravnih, domačih gnojil, kot drugo pa šele mineralna gnojila. Pri obojih pa velja:

• preverimo stanje zemlje, preden ji karkoli dodajamo
• listna gnojila učinkujejo hitreje
• upoštevajmo navodila za uporabo
• gnojimo glede na potrebe posamezne vrste rastlin: stročnice so manj zahtevne od plodovk

Trud, ki ga spomladi vložimo v vrt, bo tako kot zelenjava bogato obrodil. Zato se splača v roke vzeti kvalitetno orodje, preveriti, v kakšnem stanju je zemlja na gredah, in se z vso ljubeznijo in vnemo lotiti vzgoje novih rastlin. Mar ni čudovito vzgojiti nekaj svojega, opazovati, kako raste in se razvija, za nagrado pa uživati v sončnih in zdravih darovih narave in lastnega dela?