Kreditojemalec nosi neomejeno tveganje povišanja kreditnih obrokov v prihodnosti - savinjska.info

Kreditojemalec nosi neomejeno tveganje povišanja kreditnih obrokov v prihodnosti

Kot pišejo pri ZVEZI POTROŠNIKOV SLOVENIJE, spremenljiva obrestna mera, vezana na euribor, kjer kreditojemalec nosi neomejeno tveganje povišanja kreditnih obrokov v prihodnosti, je pri nas pogosta, pri kreditih z daljšo ročnostjo pa lahko celo edina izbira za tiste, ki potrebujejo denar. V zadnjih letih se euribor nepričakovano giblje v negativnih vrednostih, kar bi kreditojemalcem lahko prineslo nekaj koristi, a se je večina bank odločila drugače.

Kaj je euribor in zakaj je pomemben
Euribor pomeni Euro Interbank Offered Rate – medbančno obrestno mero, po kateri si skupina izbranih bank evroobmočja med seboj posoja denar v različnih ročnostih od enega tedna do dvanajstih mesecev. Izračunane povprečne vrednosti so že 20 let – od uvedbe evra – objavljene vsak dan ob 11 uri. Euriborja torej ne določa Evropska centralna banka (ECB), a na njegovo višino vpliva z določanjem ključne obrestne mere, uravnavanjem količine denarja v obtoku in drugimi ukrepi.

Euribor se uporablja kot del sestavljene obrestne mere pri kreditih in varčevanjih. Zagotovo ste že zasledili zapis »obrestna mera = 6-mesečni euribor + 2,3 odstotne točke«, kar pomeni, da je končna obrestna mera odvisna od višine euriborja. Prav 6-mesečni in tudi 3-mesečni euribor sta pri nas najpogosteje uporabljena pri kreditnih ponudbah. Če je obrestna mera vezana na 6-mesečni euribor, se vsakega pol leta prilagodi glede na njegovo takratno višino, pribitek pa ostaja ves čas odplačevanja enak. Druga referenčna obrestna mera je libor (London Interbank Offered Rate), ki se uporablja pri kreditih in varčevanjih v švicarskih frankih.

Prelomno leto 2015
Rekordne vrednosti je 6-mesečni euribor dosegel tik pred začetkom velike recesije leta 2008, ko je presegel pet odstotkov. Sledil je strm padec za več kot štiri odstotne točke, nato manjši odboj v letih 2010 in 2011 ter ponovno padanje in leta 2015 potop v negativne vrednosti, kjer je še danes. Negativne vrednosti pa so za banke kreditodajalke povzročile do takrat neznane razmere. Skupna obrestna mera se je z negativnim euriborjem znižala in je bila nižja od pribitka. In kako so se banke in hranilnice odzvale na – zanje nekoliko – neugoden položaj?

Primer izračuna skupne obrestne mere ob negativnem euriborju
Obrestna mera: 6-mesečni euribor + 2,3 odstotne točke
6-mesečni euribor na dan 25. 1. 2019: – 0,237 %
Obrestna mera z upoštevanjem dejanske vrednosti euriborja:
– 0,237 % + 2,3 o. t. = 2,063 %
Obrestna mera pri izenačevanju negativnega euriborja z 0: 0 + 2,3 o. t. = 2,3 %

Odziv bank
Zniževanje obrestnega pribitka bankam in hranilnicam seveda ni bilo všeč. Točnih informacij o tem, kako so se posamezne banke odzvale na negativno vrednost euriborja, nimamo. Na splošno lahko rečemo, da se večina z njo ni strinjala in je v novejše kreditne pogodbe (leta 2015 ali 2016) dodala člen, ki negativno vrednost preprosto izenači z – ničlo. Tako imenovana »floor« klavzula onemogoča, da bi bila skupna obrestna mera nižja od pribitka in s tem enostransko ščiti banko pred znižanjem obrestne mere.

Preostanek članka si lahko pogledate na tej POVEZAVI

VIR:ZPS.SIAVTOR: Alina Meško – FOTO:PIXABAY(simb.fotografija)