Krnjenje neodvisnosti medijev in napadi na novinarje so resen izziv demokracije!

Nasilje, nadlegovanje in ustrahovanje, usmerjeni proti novinarjem in pogosto tudi njihovim svojcem, ne povzročajo samo strahu med njimi, temveč nezaupanje in negotovost znotraj celotne družbe. S tem vplivajo na svobodo medijev in svobodo izražanja ter ljudem jemljejo možnost informiranega odločanja o vprašanjih, ki jih zadevajo.

Evropska komisija je poročanje o zagotavljanju varnosti novinarjev vključila v predlog rednega spremljanja stanja vladavine prava v državah članicah. Svet za splošne zadeve bo vzpostavitev novega mehanizma obravnaval naslednji teden in pri tem bo s svojimi predlogi sodelovala tudi Slovenija.

K vključitvi področja medijev so spodbudili naraščajoči pritiski na novinarje, pred katerimi niso imune niti države z najdaljšimi demokratičnimi tradicijami. Splošnemu slabšanju delovnih razmer v medijih, zaposlitveni in socialni negotovosti se pridružujejo verbalne in fizične grožnje, vključujoč grožnje s smrtjo, ki so se po poročanju Sveta Evrope v zadnjem letu podvojile. Resne telesne poškodbe in celo smrti pogosto ostajajo neraziskane ali nekaznovane, tudi v Sloveniji.

Nedavni izbruhi javne stigmatizacije novinarjev, in kot poroča Društvo novinarjev Slovenije, celo neposrednih uličnih napadov, so zaskrbljujoč znanilec stopnjevanja pritiskov. Ponižujoč govor, ustrahovanje in diskreditacije, zlasti če prihajajo od javnih osebnosti, so, kot kažejo poročila mednarodnih organizacij, pogosto le korak do fizičnih oblik nasilja. Svet Evrope takšne trende prepoznava v številnih državah članicah in posebej pred volitvami.

Normalizacija tovrstnega diskurza je nesprejemljiva v vsakih okoliščinah, a verbalne in fizične grožnje so v času, ko eksistenco slovenskih novinarjev ogrožajo kolektivna odpuščanja in omejene zaposlitvene možnosti, še dodatno zaskrbljujoče.

Ministrstvo za kulturo si bo zato še naprej prizadevalo za sodelovanje vseh ključnih resorjev pri vzpostavljanju varnega okolja za novinarje, da bodo lahko opravljali svoje delo. Proučuje tudi možnosti za obnovo (z odstopom premiera prekinjenega) procesa prenove zakona o medijih, ki je začrtala krepitev novinarske avtonomije in socialne varnosti ob večji transparentnosti delovanja medijev in njihovega financiranja.