Kronična obstruktivna pljučna bolezen – Ko dihanje postane težavno

KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) je trajna, nepovratna in napredujoča zapora dihalnih poti. Bolezen vodi v postopen upad pljučne funkcije in prezgodnjo smrt. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB na 4. mestu med vzroki smrti. Zboli približno 20% kadilcev. V Sloveniji zaradi posledic KOPB vsako leto umre od 500 do 600 oseb. 

 

Za nastanek je potrebna dolgotrajna izpostavljenost cigaretnemu dimu ali drugim neugodnim mikroklimatskim razmeram (prah, kemikalije, dim, onesnažen zrak).

Cigaretni dim povzroča brazgotinjenje dihalnih poti, okvari pljučne mešičke, ki so pomembni za dovod kisika v kri ter povzroča njihovo propadanje. Med njimi nastajajo votlinice (emfizem). To vodi v manjšo elastičnost in prenapihnjenost pljuč. Pomnožijo se celice, ki izločajo sluz, sledita kronični kašelj in izkašljevanje (kronični bronhitis). 

 

Prvi znak, ki ga ljudje opazijo, je zasoplost in težko dihanje. Pri težji obliki KOPB pa so zasoplost in drugi simptomi bolezni lahko že tako hudi, da onemogočijo že pri najosnovnejša opravila, kot so na primer lažja gospodinjska dela, hoja, umivanje in oblačenje. Prav tako se pojavi kratka sapa in kronični kašelj, ki kar ne izzveni.  

Hkrati je značilno povečano nastajanje sluzi/izmečka, ljudje opisujejo občutek, da ne morejo dihati in ne morejo globoko vdihniti. Bolnik hujša in postane nemočen. Bolniki s KOPB pogosto zbolijo tudi za depresijo.

 

Zdravljenje kronične obstruktivne bolezni temelji predvsem na uporabi vdihovalnikov. Zdravljenje KOPB običajno vključuje bronhodilatatorje, zdravila, ki jih bolniki vdihujejo in služijo širjenju dihalni poti – torej olajševalce. Bolniki pogosto dobivajo tudi protivnetna zdravila v inhalacijski obliki, kortikosteroide ali celo dodatni kisik. Izjemnega pomena je, da se inhalacijska zdravila uporabljajo pravilno, na kar opozorimo tudi v lekarni ob izdaji zdravila, na voljo pa so tudi celoviti osebni posveti v Pomurskih lekarnah. Nadalje se priporoča:

• Ostanite aktivni! Manj kot boste aktivni, manj boste zmogli. Redno izvajajte dihalne vaje o katerih se poučite pri svojem zdravniku, medicinski sestri ali fizioterapevtu.

• Ob gnojnem izkašljevanju obiščite osebnega zdravnika, da oceni potrebo po antibiotikih.

• V največji možni meri se morate izogibati virusnih ali bakterijskih okužb dihal.

• In seveda glavni cilj mora biti opustitev kajenja!

 

Tobak in cigaretni dim vsebujeta veliko škodljivih snovi: nikotin, ogljikov monoksid in katran. Nikotin in ogljikov monoksid poškodujeta srce in ožilje, katran pa neposredno deluje na dihalne poti in jih okvari. Nikotin je substanca, ki zmede možgane in daje občutek ugodja, saj v možganih sprošča živčni mediator dopamin. Nikotinski receptorji na živčnih končičih sprejmejo dopamin in ustvarijo pomirjajoč občutek. S kajenjem vnašamo nikotin in prav zaradi nenadnega pomanjkanja ob odvajanju od kajenja prihaja do abstinenčne krize. 

 

Kajenje je daleč najbolj razširjena oblika zlorabe psiho dejavnih snovi. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da kadi 1/3 svetovnega odraslega prebivalstva ali 1,1 milijona ljudi. V Sloveniji zaradi tobaka in njegovih posledic vsako leto umre približno 3500 ljudi. Kajenje je odvisnost – odvisnost od nikotina, ki jo spremljajo vedenjski, kognitivni in fiziološki pojavi, ki se razvijejo po ponavljajočem se uživanju tobaka. Vsem je znano, da kajenje škoduje zdravju in je rizični faktor za srčno žilne bolezni, raka na pljučih, možganske kapi in še bi lahko naštevali, in prav zato se nam velikokrat poraja vprašanje – zakaj potem ljudje sploh še posegajo po cigaretah?! Več kot 75% odraslih kadilcev si želi prenehati kaditi, 60% jih je že kdaj v življenju poskusilo prenehati. A abstinenčna kriza je velika! Prav tu je vzrok, zakaj ljudje kljub osveščenosti in veliki želji odnehati kaditi, tega ne zmorejo. Abstinenčno krizo občuti približno 80% kadilcev, ki opusti kajenje.

 

 Znaki se pokažejo v 24 do 48 urah po zadnji pokajeni cigareti, trajajo pa več kot 2 tedna. Pojavi se močna želja (potreba) po nikotinu, tesnobnost, tiščanje v prsih, glavobol, nespečnost, prebujanje med spanjem, depresija, motnje v koncentraciji, razdraženost, nemir, znižana frekvenca pulza, povečanje telesne teže, zaprtje, utrujenost, zmanjšana sposobnost za delo, lahko tudi tresenje rok. Abstinenčni znaki so specifično vezani na nikotin in prav uporaba oziroma dodatek nikotina te znake hitro olajša. 

 

Da bi se izognili pojavu abstinenčne krize, dodajamo nikotin v manjših količinah. Na tržišču so žvečilni gumiji, obliži in pršila, ki vsebujejo nizke odmerke nikotina in se dobijo v lekarnah brez recepta. 

Na voljo so tudi zdravila, ki za katera se lahko odloči zdravnik in jih predpiše na recept.  Vključevanje v programe (vključujejo telesno, psihološko in socialno razsežnost), ki so strokovno vodeni, dodatno doprinesejo k uspehu. Svetuje se čimveč dejavnosti (sprehodi, tek, plavanje,…), s čimer se preusmerijo misli, zmanjša se napetost, obenem pa se s telesno  aktivnostjo poveča poraba kalorij in s tem ugoden vpliv na ohranjanje normalne telesne teže (povečana telesna teža je velikokrat velik problem pri odvajanju od kajenja). Z aktivnostjo pa ugodno vplivamo na zmanjševanje že nastale škode na srce, ožilje in dihala. 

Motivacija je bistvena, zato morda v spodbudi in razmislek tudi informacija, da z vsako cigareto, ki se ji odrečete, izboljšate kvaliteto življenja in si  podaljšate življenje za 7,5 minut!

Tako nam  v življenju diha ne bodo jemale pljučne bolezni, pač pa kot pravijo, lepi trenutki življenja..