LOGOUT Celje: Generacija ekranov

Uporaba digitalnih sredstev, spleta in ekranov je v današnjem času postala nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, tako za otroke kot odrasle. Povezovanje preko digitalnih platform omogoča nemoteno komunikacijo in dostop do informacij, kar omogoča razvoj različnih veščin in hitrejše učenje. Danes so otroci od zgodnjega otroštva izpostavljeni digitalnim tehnologijam, saj so pametni telefoni, tablice in računalniki postali neizogiben del njihovega in našega vsakdana. Kljub temu pa je pomembno razmisliti o tem, kako in koliko otroci uporabljajo te digitalne naprave, saj prekomerna raba lahko negativno vpliva na njihov razvoj.

Uporaba digitalnih tehnologij, zlasti ekranov, imajo lahko škodljive učinke na posameznika, še v večji meri pa na otroke. Problematična raba, kamor štejemo količino in vsebine rabe, pa ima na otroka tudi negativen vpliv na njegov celostni razvoj. Prekomerna raba v takšnem primeru lahko privede do težav s koncentracijo, motenj spanja, zmanjšanje fizične aktivnosti in raziskovanja okolja, posledično pa tudi do povečane telesne teže in drugih zdravstvenih težav. Ekran nikakor ne sme nadomestiti tradicionalnih oblik otrokovega razvedrila in vzgoje. Otroci potrebujejo interakcijo s starši, vrstniki in okolico za pravilen razvoj socialnih in čustvenih veščin. Če ekran postane otrokova edina varuška, lahko to vodi v izolacijo, odtujenost ter težave pri razvijanju pomembnih socialnih spretnosti. Zato je ključno, da starši in skrbniki vzpostavijo uravnotežen odnos med uporabo digitalnih tehnologij in drugimi aktivnostmi, ki spodbujajo celosten razvoj otroka, ter redno spremljajo, kaj in kako otroci gledajo na ekranu.

Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran

Osnovne potrebe otroka za razvoj (in kje vez prekine telefon/ekran)

Prvi otroški stik s tehnologijo se zdi, da je že fotografija novorojenčka v porodnišnici. Ravno od tega trenutka dalje pa je za njegov zdrav razvoj potrebno zadovoljiti njegove fizične, čustvene in socialne potrebe. Fizične potrebe, kot so hrana, spanje in telesna aktivnost, so ključne za rast in razvoj. Čustvene in socialne potrebe še vključuje potrebo po občutku pripadnosti, ljubezni, razumevanju in sprejetosti s strani svojih staršev, družine in vrstnikov. Ekrani čas in aktivnosti nujno potrebne za zdrav razvoj prekinejo, s prekinitvo stika med otrokom in starši, družino ali vrstniki. Prekinitev vodi v čustveno osamitev in socialno izolacijo. Torej, čeprav so digitalne tehnologije lahko v določenih primerih koristne, ne morejo nadomestiti resnične čustvene povezanosti in stika otroka z okolico. Očesni stik med otrokom in staršem, se ob starševem pogledu na ekran prekine, tako pa ta otroku na nezavedni ravni sporoča, da je vsebina na ekranu bolj pomembna od njega. Ob tem pa ekran ne zadovoljuje niti fizičnih potreb otroka ali starša, saj njegova uporaba sili k večinoma pasivnemu sedenju. Stik, ljubeč odnos, odzivnost na njegove potrebe, branje igra in pogovor s staršem, je nujen za njegov razvoj možganov. 

Za mizo s tablico ali telefonom?

Jedilna miza je prostor, kjer bi morala družina uživati obrok in se povezovati, ter ne prostor za uporabo elektronskih naprav. Otroci, ki jedo pred ekranom ali s tablico na mizi, se lahko soočajo s številnimi negativnimi posledicami. Otroka takšno prehranjevanje vodi v zmanjšanje zavedanja in pozornosti na vnos hrane, ker so bolj osredotočeni na zaslon, ki v tistem trenutku ponuja več zanimivih dražljajev. To lahko pripelje do motenj prehranjevanja, kot na primer prenajedanja, saj otrok ni sposoben opravljati dveh nalog hkrati. Otroci, ki se prehranjujejo ob spremstvu ekrana so velikokrat težji od njihovih vrstnikov in se ne zavedajo svoje sitosti tudi v okoljih, kjer ekrana med prehranjevanjem ne smejo uporabljati (v vrtcu), na kar že opozarjajo vzgojitelji in drugi strokovnjaki področja vzgoje in zdravstva. 

Poleg tega jedilna miza predstavlja priložnost za družinske pogovore in povezovanje med člani družine. Uporaba elektronskih naprav med obroki staršev ali otrok lahko odvzame to dragoceno priložnost za komunikacijo in razumevanje. Otroci zaradi tega sčasoma ne znajo učinkovito komunicirati z družino in imajo okrnjene socialnih veščin, kar lahko vpliva na njihove odnose in čustveno razvoj. 

Splet ni varen prostor za otroka 

Splet je kompleksen in raznolik prostor, ki pa ni vedno varen za otroke. Obstaja več ključnih razlogov, zakaj internet predstavlja tveganje za njihov razvoj. Na spletu je dostopna neprimerna vsebina, vključno s pornografijo, nasiljem in ekstremistično propagando, ki lahko vpliva na otrokovo čustveno in psihološko dobrobit. Vsebine si sledijo brez prestanka, kar z veliko količino zabavne vsebini in družbenim omrežjem povečujejo njihovo že tako veliko dovzetnost za zasvojenost. Otroci so lahko hitro tarče spletnega nadlegovanja, ki se lahko izvaja anonimno in povzroča resne travme. Kljub nameščenim filtrom se tako lahko znajdejo izpostavljeni sovražnemu in nasilnemu govoru in spletnem nasilju, spodbuda k izvajanju nevarnih in ekstremno tveganih trendov, samopoškodovanju, samomorilnosti in zanj neprimernim vplivom odraslih influencerjev. Dodatno pa se otroci pogosto ne zavedajo, kako lahko deljenje osebnih podatkov na spletu ogrozi njegovo zasebnost, kar lahko v prihodnosti povzroči neprijetnosti in zlorabe, ko posameznik preko spleta z njim splete zaupen odnos, kar imenujemo tudi grooming. Naloga starša je vzpostaviti nadzor in omejitve otroške rabe spleta, ter ga prav tako kot na primer varnosti v prometu, naučiti varnosti na spletu. 

Staršem podobni

Raba zaslonov staršev je prvi in močan napovednik dejavnikov nevarne rabe spleta in ekranov pri otrocih. Nujno je torej poleg postavljanja mej otroku, postavljanje mej tudi lastni uporabi ekranov. Ko starš uporablja ekran ni možna komunikacija z otrokom, tako na verbalni in neverbalni ravni. Ekran torej prevzame pozornost, ki bi jo starš moral posvetiti tudi otroku za namene njegovega zdravega razvoja. V raziskavah sicer strokovnjaki ugotavljajo določen pozitiven vpliv uporabe zaslonov pri otocih in mladostnikih, predvsem na področju izpostavljanju novim idejam in izkušnjam, vendar je ob tem nujen nadzor staršev. Še vedno pa velja, da se otrok lahko najbolje uči v živi interakciji s starši, vzgojitelji ali učitelji, same vsebine podane preko ekranov, pa težje prenesejo v razumevanje v realnem svetu. V starosti do drugega leta pa teh vsebin iz ekranov niti ne dojemajo kot stvarnost, za to je zanje uporaba ekranov v polnosti brez večjih pozitivnih učinkov. 

Kje se v digitalnem svetu zatakne

Splet, digitalna omrežja in ekrani so zasnovani za visoko porabo našega časa, ob tem pa zaradi rabe pogosteje pozabimo ali zmanjšamo čas za druženje, prehranjevanje, igro, šport itd. Popularno avtomatsko predvajanje in nadaljevanje vsebin, pa hitro preraste v brezglavo spremljanje in vedno bolj zasvojensko rabo teh orodji in naprav. Na otroka splet predvsem negativno vpliva na področaju kognjitivne manjuspešnosti, odtopanja na ravni komunikacije, motnjah pozornosti, izvršnih funkcij in spanja. Ekrani so pogosto tudi razlog za kratkovidnost, debelost in depresijo. Vpliv spleta, še posebej družbenih omrežji pa je opazen na posameznikovo razpoloženje in dojemanje sveta, same agresivne vsebine pa vplivajo tudi na agresivnost otrok in razdraženost otrok. Tako odraslim, kot pa tudi otrokom pa ekrani s svojo modro svetlobo kradejo spanec, saj se zaradi rabe le teh zvečer krajšajo čas spanja, kot posledica ne umerjenih misli od vsebin na ekranu in zmanjšanja spalnega hormona zaradi modre svetlobe. 

Priporočila za starše

Za namene varne rabe zaslonov slovenski pediatri v času do 2 leta starosti odsvetujejo kakeršno koli rabo zalonov, saj je v tem času najbolj nujen stik iz oči v oči, daleč največji zgled pa z uporabo ekrana dajejo malčku starši z njihovo rabo, še posebej ob pomirjanju, hranjenju, uspavanju, navajanju na kahljico, itd. Kot nadaljujejo je v času od 2 do 5. let nujno skupno spremljanje vsebin z otrokom, podanih iz ekranov, ter omejitev na manj kot 60 minut dnevno. Vsebine naj bodo starosti primerne, o njih pa se čim več tudi pogovarjajte. V obdobju starosti med 6 in 9 let že v manjši meri dovoljena samostojna raba spleta in ekranov, časovno pa lahko po priporočilih otroci v tem času uporabljajo ekrane do 1 ure na dan. Otrok naj ne bo lastnik naprave, kar velja tudi otroke v starosti med 10 in 12 let. Zanje pediatri priporočajo rabo ekranov do 1,5 ure na dan. V kasnejšem obdobju do 18.leta pa naj rabe ne preseže 2 ur na dan.

Socialno anksiozni mladi – digitalni mladi

Za mlade so splet in družbena omrežja orodja povezovanja, ki lahko tudi zelo pozitivno vplivajo na posameznika. Vsekakor pa tudi v tem obdobju mladi niso izvzeti iz nabora negativnih posledic. Strokovnjaki se že več časa srečujemo z mladimi, ki so zaradi digitalne preobremenjenosti, nenehne potrebe po dostopu do družbenih omrežji in iger v velikih psiholoških stiskah. Pogosto je zanje digitalen svet edin način komunikacije ki jo premorejo, kar veča njihovo socialno anksioznost. Ti mladi v času svojih najlepših let ne morejo izkusiti svobode in raziskovanja sveta, saj je zanje že sama samostojna pot z avtobusom ali nakup v trgovini prevelik stres. To je tudi eden od glavnih razlogov skrbnosti za varno rabo spleta in ekranov že v otroštvu. 

Kam po pomoč?

Starši in ostali odrasli, ki se znajdejo v stiski zaradi rabe telefona tako njih samih, kot otrok se lahko po pomoč zatečejo na platforme www.safe.si ali www.logout.org.

Logout kot center deluje v Celju in drugje po Sloveniji, kjer ponujajo več vrst svetovanja, ki so v veliki meri na voljo brezplačno.