Mednarodni dan pomanjkanja železa

26. novembra obeležujemo mednarodni dan pomanjkanja železa, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu železa za naše zdravje in dobro počutje. Naše telo nujno potrebuje železo, saj brez zadostne količine le tega ne more pravilno delovati. Železo ima ključno vlogo pri tvorjenju rdečih krvnih celic, delovanju srca in skeletnih mišic, odzivu na okužbe, ohranjanju ravni energije in normalnem delovanju možganov. Pomanjkanje železa je glavni vzrok anemije. 

V Evropi pomanjkanje železa prizadene do 77 % nosečnic, do 48 % otrok in 33 % žensk pred menopavzo. Vzrok so lahko povečane izgube, recimo z menstrualno krvavitvijo. Pojavlja se lahko v obdobju povečane rabe, recimo med nosečnostjo in med odraščanjem (predvsem pri otrocih mlajših od 5 let in med puberteto). Do pomanjkanja železa lahko pride zaradi vnetja, povezanega z nekaterimi dolgotrajnimi boleznimi (kronična vnetna črevesna bolezen kronično srčno popuščanje, kronična ledvična bolezen) zaradi zmanjšane absorbcije iz prebavil. Spregledati pa ne smemo niti vloge prehrane. Železo vsebuje tako hrana živalskega, kot rastlinskega izvora, vendar se iz slednje slabše absorbira. Omejevalne diete, bodisi zaradi odločitve (vegetarianstvo, veganstvo), bodisi zaradi kroničnih bolezni, lahko povečajo tveganje za pomanjkanje železa. Absorbcijo železa lahko zmanjšajo tudi določene snovi v prehrani ali uporaba prehranskih dopolnil, npr.: kalcij, fitati (prisotni v žitaricah), tanini (prisotni v čaju in kavi). 

Kljub resnim posledicam in veliki razširjenosti pomanjkanja železa, je to pogosto neprepoznano. K temu verjetno prispeva dejstvo, da so mnogi simptomi, povezani s pomanjkanjem železa nespecifični in so lahko povezani s številnimi drugimi zdravstvenimi težavami, kar oteži prepoznavanje. 

Najpogostejši simptomi pomanjkanja železa so:

Kadar lekarniški farmacevti prepoznamo pri osebi simptome, ki bi lahko nakazovali na pomanjkanje železa vedno priporočamo obisk pri zdravniku. To je pomembno ne le iz razloga, da je za postavitev diagnoze potrebna laboratorijska preiskava, pač pa tudi zaradi ugotavljanja vzroka pomanjkanja železa. Vedno najprej zdravimo osnovni vzrok (npr.: krvavitev iz prebavil), temu pa sledi zdravljenje pomanjkanja železa z zdravili z železom v obliki tablet ali sirupa, intravenskimi zdravili železa ali ob hudi anemiji s transfuzijami eritrocitov. Na voljo imamo različna peroralna zdravila (sirup, tablete), ki vsebujejo različne oblike železa. Zaradi tega se razlikuje priporočilo glede odmerjanja. 

Običajni priporočeni dnevni odmerek pri odraslem je 150 do 200 mg elementarnega železa, kar je tudi razlog, zakaj pomanjkanja železa ne moremo urediti s pomočjo prehrane ali prehranskih dopolnil, saj ta vsebujejo bistveno premajhne odmerke železa. Prehranska dopolnila so lahko smiselna v primeru preprečevanja pomanjkanja zalog železa pri bolj tveganih populacijah oz. kadar s prehrano ni možno zagotoviti priporočenega dnevnega vnosa. Zdravljenje s peroralnimi oblikami železa je dolgotrajno, za korekcijo anemije recimo potrebujemo 3 do 4 tedne, nato je potrebno jemanje nižjega odmerka zdravila 3 do 6 mesecev, kar omogoča dokončno zapolnitev zalog železa.

Če imate predpisano zdravilo z železom ali nameravate kupiti prehransko dopolnilo z železom, se pred uporabo posvetujte s farmacevtom. Železo namreč vstopa v farmakokinetične interakcije z zdravili. Na srečo pretežno na nivoju absorpcije, kar nam s pravilnim odmerjanjem omogoča izogibanje neugodnemu součinkovanju. 

Lekarniški farmacevti imamo pomembno vlogo pri prepoznavanju in zdravljenju bolezni, povezanih s pomanjkanjem železa. Ljudi s prepoznanimi simptomi pomanjkanja železa usmerjamo k izbranim zdravnikom, svetujemo glede pravilnega odmerjanja zdravil z železom in opozarjamo na pravilno sočasno uporabo z drugimi zdravili, da se izognemo neželenim interakcijam.