ZDRAVJE

Melatonin

Melatonin je hormon, ki nastaja v posebnem delu možganov, v češariki. Pri ljudeh se njegova biosinteza prične kmalu potem, ko se stemni in je največja med 2 in 4 uro v nočnem času. Največja koncentracija melatonina je pri otrocih med 1 in 3 letom in nato postopno upada do pubertete. 

Učinki melatonina so v telesu mnogoteri, najbolj ga poznamo po njegovem vplivu na spanje in cirkadiani ritem. Pri nas se ga dobi v obliki zdravila na recept v 2 mg odmerku, s katerim je narejena tudi večina kliničnih študij. Te so dokazale, da zdravilo pospeši uspavanje, trajanje sna in kakovost spanca. Zdravilo z melatoninom ni razvrščeno na listo, kar pomeni, da ga obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije. Zdravnik ga predpiše na ti. beli zdravniški farmacevt, pacient pa ga v celoti v lekarni plača.

Melatonin vsebujejo tudi nekatera prehranska dopolnila (v nižjih odmerkih), za katere nekaj raziskav kaže, da imajo lahko terapevtske učinke. Evropska komisija za varnost hrane (EFSA) dovoljuje za živilo, ki vsebuje 1 mg melatonina na količinsko določen obrok trditev, da prispeva k skrajšanju časa, ki ga potrebujete, da zaspite. Podobno velja za prispevek k lajšanju subjektivnih občutkov zaradi časovne razlike pri potovanju z letalom. Le, da so tu potrebni nižji odmerki, vsaj 0,5 mg melatonina na količinsko določen obrok.

Zanimivo je, da imajo članice EU različno stališče do izdelkov z melatoninom. V Španiji in Italiji je v obliki prehranskih dopolnil v do 1 mg odmerkih, medtem ko se v Belgiji in Nemčiji smatrajo že nižji odmerki (vsaj 0,3 mg) kot zdravila. Na Danskem in Češkem pa ga recimo prehranska dopolnila ne smejo vsebovati.
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je leta 2012 izdala mnenje, da melatonin zaradi farmakološkega delovanja, možnih neželenih učinkov in povezanih tveganj, in ne glede na odobrene zdravstvene trditve, ni primeren za uporabo v izdelkih, ki niso zdravila.

K odločitvi je botrovala predvsem skrb glede dolgoročne varnosti jemanja melatonina pri splošni populaciji. Skrbijo nas vplivi na razvijajoč se organizem, saj ima melatonin določen vpliv na začetek pubertete in razvoj spolnih žlez. Zdravilo z melatoninom ima relativno prepoved glede psihomotorično zahtevnih opravil. Razlog tiči v možnosti povzročitve zaspanosti, kar vpliva neugodno na upravljanja vozil in strojev. Melatonin lahko, sicer pri višjih od terapevtskih koncentracij, inducira nekatere encime, ki presnavljajo druga zdravila, kar lahko teoretično vpliva na njihovo učinkovitost in varnost. Na presnovo melatonina lahko vplivajo nekatera druga zdravila in s tem spremenijo njegov učinek v telesu. Z izdelki z melatoninom naj ne bi uživali alkohola, saj slednji zmanjša učinkovitost melatonina na spanje. Melatonin lahko poveča pomirjevalne lastnosti benzodiazepinskih in nebenzodiazepinskih uspaval. Hkratno dajanje je vplivalo na poslabšanje pozornosti, spominskih funkcij in koordinacije. 

Melatonin ni edina snov, ki jo najdemo v različnih izdelkih, tako zdravilih kot živilih. Strokovnjaki, ki poznamo zahteve glede kakovosti za izdelavo zdravil dajemo v takšnih primerih prednost zdravilom. Temu mnenju pritrjuje tudi vidik varnosti. Pri zdravilih imamo namreč določeno varovalko, ko vsaj en strokovnjak (farmacevt) ali celo dva (zdravnik in farmacevt) preprečita uporabo ljudem, ki bi jim izdelek lahko škodoval. 

Letos izdano priporočilo francoske agencije za saniteto, prehrano, okolje in varnost pri delu (ANSES) nas utrjuje v prepričanju, da previdnost ni odveč. Na podlagi 90 zbranih poročilih o neželenih učinkih se tudi pri agenciji ANSES sprašujejo o smiselnosti prisotnosti melatonina v prehranskih dopolnilih. Med zaznane neželene učinke ob uporabi izdelkov z melatoninom najpogosteje uvrščamo glavobol, omotico, zaspanost, nočne more, razdražljivost, tremor, migreno, slabost, bruhanje in trebušno bolečino. Poleg tega omenjena agencija določenim populacijskim skupinam odsvetuje uporabo melatonina v prehranskih dopolnilih. Poleg nosečnicam in doječim materam, jih odsvetuje še otrokom in najstnikom, bolnikom z vnetnimi ali avtoimunimi boleznimi, epilepsijo, astmo in tistim, ki trpijo zaradi motenj osebnosti ali razpoloženja. Ne priporočajo jih niti bolnikom, ki redno uporabljajo zdravila. 

 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm., spec. – FOTO: PIXABAY