Mit ali resnica: Ali se ob polni luni rodi več otrok kot sicer?
Ob današnji prazni luni objavljamo statistične podatke, ki naj bi potrdili ali ovrgli trditve o morebitnem vplivu lune oz. luninih men na število rojstev. Od vseh štirih luninih men se v povprečju najmanj otrok rodi prav na dneve s prazno luno.
Marsikdo je prepričan, da lunine mene močno vplivajo na življenje, med drugim tudi na rojevanje. Kar nekaj avtorjev po svetu in tudi pri nas je pisalo o tem, da med luninimi menami in številom rojstev ni pomembne povezave. Verjetnost, da se otrok rodi ob polni luni, naj bi bila torej prav tolikšna, kot da se rodi na katerikoli drug dan. Kaj kažejo statistični podatki za Slovenijo? V statistiki ne spremljamo porodov glede na njihov začetek, temveč glede na njihov konec. Vemo torej, na kateri dan in ob kateri uri se je otrok rodil, ne pa tudi, kdaj se je porod začel.
V zadnjih petih letih (2014–2018) se je v Sloveniji rodilo 102.000 otrok ali povprečno 55,8 na dan. Eden več na dan od tega povprečja je bil rojen ob polni luni ali ščipu (56,8), dva več ob zadnjem krajcu (58), dva manj pa ob prazni luni ali mlaju (53,9), ter eden manj ob prvem krajcu (54,8). Vse to so v primerjavi z dnevnim povprečjem precej majhna statistična odstopanja. Na posamezen dan luninega meseca, ta traja nekaj več kot 29 dni, se je rodilo povprečno od 2,9 % do 3,5 % otrok, razlike so torej majhne. Največ se jih je rodilo na dneve z luninim zadnjim krajcem: 3,52 %. Na dneve s polno luno pa se jih je rodilo 3,46 % (dan s polno luno se je tako med preostalimi dnevi v luninem mesecu uvrstil po deležu rojstev na šesto mesto).
Ker pa je – po podatkih NIJZ – v sedanjem času dobra četrtina porodov bodisi sproženih ali pa gre za načrtovane carske reze in ker vemo, da je bilo pred 60 leti takih porodov bistveno manj, smo analizirali statistične podatke iz tistega obdobja in jih primerjali z današnjimi oz. novejšimi.
V obdobju 1954–1958 je bilo še 38 odstotkov vseh otrok rojenih v domačem okolju. Do leta 1965 je delež doma rojenih otrok upadel na 10 odstotkov, do leta 1975 pa na 1 odstotek, in tako velja še danes. Pred 60 leti, v letih 1954–1958, se je v Sloveniji rodilo 154.000 otrok ali povprečno 84,2 na dan. Podatki o dnevu rojstva za obdobje 1954–1958 so na voljo za nekaj več kot 139.000 otrok (dnevno povprečje 76,3), kar smo upoštevali pri tej analizi. Povprečno prav toliko (76,1) se jih je rodilo na dneve s prazno luno (mlajem). Na dneve s polno luno (ščipom) se jih je pred 60 leti rodilo povprečno 75,5, torej celo manj kot povprečno na katerikoli drug dan. Povprečno največ otrok je bilo v omenjenem obdobju rojenih na dneve z zadnjim krajcem: 78,2. Na dneve s prvim krajcem pa se jih je rodilo povprečno 73,7.
Ob tem smo opazili tudi to, da so bila rojstva v tistem času oz. do konca šestdesetih let precej enakomerno razporejena po vseh sedmih dnevih v tednu. Na vsak dan v tednu je bilo namreč v obdobju 1954–1958 rojenih povprečno od 13,9 % do 14,8 % otrok; povprečno največ se jih je rodilo na nedelje. Prve opaznejše razlike med števili rojstev ob koncih tednov in števili rojstev na dneve od ponedeljka do petka so se pojavile po letu 1970. Po letu 1980 so se te razlike začele večati. Od otrok, rojenih v zadnjem obdobju (2014–2018), se jih je povprečno največ rodilo na petke (15,8 %), najmanj pa na nedelje (11,3 %) in sobote (12,1 %).
Če povzamemo: Lunine mene po naših ugotovitvah ne vplivajo bistveno na čas rojstev otrok in s tem na število rojstev v posameznem dnevu, opažamo pa, da postaja v zvezi s tem v zadnjih letih odločilnejše, na kateri dan v tednu se zgodi porod. Tudi zato, ker se več sproženih porodov in načrtovanih carskih rezov zgodi med tednom kot ob koncu tedna.
Vas zanima koliko prebivalcev Slovenije ima rojstni dan na isti dan kot vi? Preverite na https://www.stat.si/ImenaRojstva/sl/Births
VIR:STAT.SI – AVTOR:Martina Žnidaršič – FOTO:PIXABAY
