Miti in resnice o holesterolu

Ob holesterolu pogosto pomislimo na maščobe vsebujočo snov, ki tvori plake v naših žilah in tako pomembno prispeva k procesu ateroskleroze, to je zoževanja svetline krvnih žil. Posledica so bolezni srca in ožilja ter srčno-žilni dogodki, kot je možganska kap ali srčni infarkt. O holesterolu in zdravljenju povišanih vrednosti holesterola med ljudmi kroži tudi precej mitov in neresnic. Poglejmo si nekatera izmed njih.

Vse vrste holesterola so enake.
Holesterol lahko v grobem razvrstimo v dve skupini, v prehranski holesterol, ki se nahaja v določenih živilih in serumski holesterol, ki nastaja v našem organizmu. Ta endogeni holesterol pa lahko nadalje razvrstimo v dve glavni skupini: LDL- in HDL-holesterol. LDL-holesterol ljudje pogosto imenujejo tudi “slab holesterol”, saj ob višjih vrednostih prispeva k nastanku plakov. HDL-holesterol, pogovorno imenovan tudi “dober holesterol”, nasprotno prispeva k zmanjševanju holesterola, saj ga prenaša v jetra in na ta način prispeva k izločanju iz telesa. 

Prehrana, bogata s holesterolom bo pomembno zmanjšala količino holesterola v telesu.
Novejša spoznanja dokazujejo, da kar 85 % holesterola v telesu nastane, torej vnos s hrano prispeva manjši delež k celokupni količini holesterola. Ob potrebi po pomembnem znižanju holesterola v krvi, običajno ukrep z omejevanjem vnosa holesterola preko živil zato ne bo dovolj. Glede maščob moramo omejiti predvsem vnos nenasičenih in trans nenasičenih maščob, ki pomembno vplivajo na nivo LDL-holesterola in pojavnost bolezni srca in ožilja. Omejimo torej živila, kot so klobase, salame, slanina, rebrca, hrenovke, drobovina, polnomastno mleko in mlečni izdelki, maslo, trde margarine, jajčni rumenjak in se izogibati pripravi hrane s cvrtjem ali praženjem.

Ljudem vitke postave ni potrebno skrbeti zaradi vrednosti holesterola v krvi.
Ljudje s prekomerno telesno težo in debeli ljudje imajo običajno večje vrednosti holesterola v krvi. Visoke vrednosti holesterola v krvi lahko zmanjšamo s kombinacijo telesne vadbe ter ustrezne prehrane. A to še ne pomeni, da vitki ljudje nimajo povečanih vrednosti holesterola v krvi. Nivo holesterola v krvi je odvisen od več faktorjev, ne samo telesne teže. Pomemben vpliv na vrednost holesterola pri posamezniku ima namreč tudi genska predispozicija. Poznamo nekatere genetske motnje, kot je družinska hiperholestrolemija, ki predstavljajo pomemben napovednik visokega holesterola, ne glede na telesno težo. Ostali faktorji so še sedeči način življenja ter starost. S staranjem pri posameznikih namreč opažamo višje vrednosti holesterola.

Zdravniki imajo različna merila glede želenih vrednosti holesterola.
Priporočila za zdravljenje bolezni se lahko med državami oziroma med celinami razlikujejo, pa tudi sčasoma spreminjajo. Pri nas velja, da je meja za celokupni holesterol, za sicer zdravo populacijo 5 mmol/L. Pomembne dokaze za vpliv na aterosklerozo in pojavnost srčno-žilnih obolenj ima predvsem LDL-holesterol. Meja pri večini ljudi (zmerna srčno-žilna ogroženost) za LDL-holesterol znaša 3 mmol/L. Pri osebah z veliko srčno-žilno ogroženostjo je meja LDL-holesterola pri 2,5 mmol/L, pri osebah z zelo veliko srčno-žilno ogroženostjo pa pri 1,8 mmol/L.

Vsak, ki se zdravi s statini ima bolečine v mišicah.
Ljudje pogosto zavračajo zdravljenje s statini zaradi strahu pred pojavom neželenih učinkov. Najpogosteje omenjajo bolečine v mišicah in mišične krče. Neželeni učinki se lahko pojavijo praktično pri uporabi vsakega zdravila, statini seveda niso nobena izjema. Ni pa res, da se ti pojavijo pri vsakem posamezniku, ki se zdravi s statini. Raziskave ugotavljajo pojavnost mišičnih težav ob zdravljenju s statini pri 5 % do 15 %. V takem primeru lahko zdravnik spremeni odmerek, zamenja statin ali pa predlaga odmerjanje vsak drug dan (pri določenih statinih). Izkušnje kažejo, da je mišičnih bolečin manj pri ljudeh, ki so bili redno telesno aktivni pred zdravljenjem s statini.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm., spec. – FOTO: PIXABAY