Mobing: kaj to je in kakšne so obveznosti delodajalca?
Mobing na delovnem mestu oziroma trpinčenje na delovnem mestu je prepovedano. Da lahko govorimo o tem pravnem istitutu, pa je potrebno vedeti, da je bistvo tega instituta dolgotrajnost, torej da ne gre za enkratni pojav. Mobing na delu je običajno sistematične oziroma sistemske narave in je storjen naklepno. Kdaj gre za mobing na delu? Ali je takšno ravnanje pravno varovano? Kako preprečiti mobing na delu? Kakšne so obveznosti delodajalca v kolikor prihaja do mobinga na delu?
Pravna podlaga, ki opredeljuje mobing
Pravna podlaga prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, kar predstavlja mobing, je opredeljena v določbi 7. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Pri mobingu gre za različno čustveno in psihično nasilje na delovnem mestu, v krajšem ali daljšem časovnem obdobju, s strani enega ali več posameznikov proti drugemu in sicer v obliki besed ali takšnega odnosa, ki krni ugled, dostojanstvo posameznika ter ga žali in mu povzroča trpljenje in psihične travme (sodna praksa VDSS sodba Pdp 228/2014).
Mobing na delu – kakšne so obveznosti delodajalca v kolikor prihaja do trpinčenja na delu?
Med obveznostmi delodajalca na področju mobinga ZDR-1 določa dolžnost delodajalca (47. člen), da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.
Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred kakršnimkoli nadlegovanjem. Sprejeti mora interni pravilnik o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu. Z njim delodajalec ureja način prepoznavanja, preprečevanja in odpravljanja posledic spolnega ali drugega trpinčenja na delovnem mestu. Tak pravilnik je obvezen za vse pravne osebe in samostojne podjetnike, ki zaposlujejo. Da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, pa določa tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).
Globa 40.000 evrov lahko doleti delodajalca, če ne sprejme predpisanih ukrepov
Če delodajalec ne sprejme preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenih oblik vedenj, mu lahko kazen izrečeta tako delovni inšpektor, kot tudi inšpektor za varnost in zdravje pri delu. Globa za delodajalca lahko znaša do 40.000 evrov.
VIR: DATA.SI
