ZANIMIVOSTI

Mogoče ste alergični na sonce, kakšni so znaki?

Zakaj nastane, kako jo prepoznamo, kako si pomagamo, kako jo preprečimo, …

Sonce je naša najbližja zvezda. In tudi zato sveti in greje najbolj. Je vir življenja, brez katerega si ne gre predstavljati razvoja ter obstoja rastlin, živali in ljudi. Velikokrat pa je lahko sevanje sonca tudi nevarno – še posebej za našo kožo.

Zemlja sprejema samo majhen del sončnih žarkov, saj različni sloji atmosfere zaustavljajo emisije, ki so za človeka najbolj škodljive. Tako predstavlja ozonski sloj za Zemljo nujno potreben ekološki ščit, ki prepreči vdor zelo škodljivih žarkov. Kljub temu do nas prihaja energija, ki je sestavljena iz infrardečih žarkov, vidnega spektra svetlobe, ultravijoličnih A žarkov (UVA) in ultravijoličnih B žarkov (UVB). Vsa ta energija ima za nas in naše telo tako pozitivne kot tudi negativne učinke.

Infrardeči žarki ustvarjajo občutek toplote in ugodja, a povzročajo tudi dehidracijo kože, navale vročine in sončarico.

Vidni spekter svetlobe na nas deluje kot »antidepresiv« – torej deluje ugodno na naše počutje in vpliva na hormonalne funkcije možgan, vendar pa vliva na staranje kože.

UVA stimulirajo pigmentacijo in potemnitev kože, a prodirajo globoko v kožo in povzročajo poškodbo elastičnih vlaken kože. UVA so odgovorni za staranje kože in so udeleženi kot dejavniki tveganja pri nastanku rakavih obolenj kože.

UVB stimulirajo tvorbo melanina (kožni pigment) in vitamina D. Hkrati pa so odgovorni za opekline, prezgodnjo staranje kože in nastanek nekaterih vrst kožnega raka.

Iz vseh teh podatkov lahko hitro razberemo, da je čezmerno izpostavljanje sončnim žarkom škodljivo. Naša koža lahko na sonce odreagira na mnogo načinov: s potemnitvijo, opeklinami, pegami, s prezgodnjim staranjem kože, rakavimi obolenji ter z določenimi kožnimi boleznimi, ki se na soncu še poslabšajo. Zelo pogosto pa se kot odziv na sonce pojavijo fotodermatoze, ki jih pogosto imenujemo kar alergije na sonce.

Kako prepoznamo alergijo na sonce?

Alergija na sonce se običajno pojavi po dnevu ali dveh, preživetih na soncu, vendar pa se lahko pojavi tudi zgolj po počitku na sončni terasi. Alergijo prepoznamo po srbečih, rdečkastih vzboklinah ali mehurčkih na koži, predvsem na dekolteju, rokah, nogah in ramenih. Posebna oblika alergije na sonce so t.i. akne Mallorca, ki so srbeče, aknam podobne kožne spremembe. Povzroči jih kombinacija maščob na koži (tudi uporaba mastnih zaščitnih krem) in sončnih žarkov.

Zakaj alergija nastane?

Alergija nastane kot posledica sevanja ultravijoličnih žarkov, ki povzročajo spremembe kožnih celic. Te spremembe povzročijo, da imunski sistem napačno identificira beljakovine v kožnih celicah in jih prepozna kot vsiljivce, ki jih je potrebno »uničiti«. Zato začne imunski sistem proizvajati protitelesa, ki napadajo celice in povzročijo nastanek simptomov. Sproščati se začne histamin, ki je odgovoren za nastanek srbenja, rdečine in otekline.

Kako si lahko pomagamo?

Ob pojavu alergijske reakcije, ki prizadene predvsem svetlopolte ljudi, je potrebno kožo ohladiti in namazati s kremo ali gelom z antihistaminikom (Fenistil gel) ali z geli, ki hladijo in blažijo srbenje in vnetje (Kamagel, aloe vera, arnika, kamilica,…). V kolikor je reakcija močnejša, lahko posežemo tudi po antihistaminikih v obliki tablet (Claritine S, Letizen S, Flonidan S, Rinolan,…), pomagajo pa tudi kalcijevi pripravki. Seveda ne pozabimo poiskati senčnega prostora in se ne izpostavljajmo soncu.

Kako lahko alergijo na sonce preprečimo?

Ko se alergija na sonce pojavi prvič, se moramo zavedati, da se lahko pojavlja vsako leto znova. Zato je najbolje, da jo skušamo preprečiti. Najboljša zaščita pred alergijo na sonce je zagotovo izogibanje sončnim žarkom med 11. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše. Vsekakor ne smemo pozabiti na zaščito telesa z lahkimi oblačili in nikar ne pozabimo na kreme z zaščitnim faktorjem. Izbira zaščitnih krem je velika, a izbirajte kvalitetne in preverjene. Ni namreč vseeno, kakšno izberemo!

Dva tedna pred in ves čas med izpostavljanjem soncu, se priporoča uživanje prehranskega dopolnila, ki vsebuje betakaroten. Prav tako pa lahko preventivno posežemo tudi po antihistaminiku v obliki tablet. Svetuje se jemanje 5 dni pred in ves čas, ko smo izpostavljeni soncu.

Vsekakor bi upoštevanje teh nasvetov moralo preprečiti nastanek alergije na sonce in če bomo poiskali prijetno senco, nam sonce ne bo moglo nagajati.

 
VIR:POMURSKE-LEKARNE.SIAVTOR: Polonca Fiala, mag.farm. – FOTO:PIXABAY