Motnje razpoloženja
Motnje razpoloženja, imenovane tudi afektivne motnje, so med najpogostejšimi motnjami v psihiatriji. Kot pove ime, motnje vplivajo predvsem na razpoloženje in posledično na človekovo zmožnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju. Med motnje razpoloženja uvrščamo patološke skrajnosti določenih razpoloženj, od globoke žalosti do vznesenosti.
Motnje razpoloženja zajemajo mnogo težav, ki so lahko blage ali hude in jih v grobem delimo na: depresijo, manijo, hipomanijo ali katero koli kombinacija teh (bipolarna motnja ali manična depresija). Med najpogostejšimi motnjami razpoloženja je depresija.
Simptomi depresije
Eden izmed prvih znakov depresije je izrazito pomanjkanje volje. Depresivna oseba je kot ohromela. Mučijo jo brezup, neizmerna žalost in malodušje. Velikokrat joče, izgubi voljo do življenja, do izpolnjevanja drobnih zahtev vsakdanjega življenja in se pravzaprav ničesar več ne razveseli. Nastopijo motnje v koncentraciji in mišljenju, takšna oseba kar naprej koplje po sebi, občuti neko krivdo, a venomer naleti na eno samo praznino. Ima slabo samopodobo in lahko pomisli tudi na samomor. Narašča notranji nemir in strah. Prav tako se depresija kaže kot organska motnja (zato velikokrat govorimo o psihosomatskih boleznih): načet je želodec, skrbi preženejo spanec ali pa je spanje prekomerno, preobremenjenost pa zrahlja živce. Prav tako se zmanjša ali poveča apetit – oseba zato hujša ali pridobi na teži (tudi 5 % na mesec),… Simptomov je veliko, vendar morajo trajati vsaj dva tedna vsak dan ali skoraj vsak dan. Velikokrat namreč pojem depresija preveč posplošujemo in z depresijo označimo tudi kratkotrajno otožnost, utrujenost in nemoč, ki jih ne moremo in ne smemo zamenjevati z depresijo.
Vzroki
Natančnega vzroka za nastanek depresije ne poznamo. Zagotovo depresijo povzroči prepletanje več možnih dejavnikov, sklop vzrokov pa se razlikuje od posameznika do posameznika. V grobem ločimo notranje dejavnike (genetski, fiziološki, psihološki) in zunanje dejavnike (travmatični dogodki kot so izgube službe, partnerja, otroka, čustveno neustrezni odnosi v otroštvu, zdravstvene težave, alkohol, zdravila in droge, življenje z depresivno osebo…).
Izpostaviti je potrebno fiziološko teorijo, ki pravi, da je vzrok za depresijo neravnotežje nevrotransmiterjev (serotonin, dopamin, noradrenalin…), prav tako pa ne smemo spregledati depresije, ki se pogosto pojavi ob hudih in kroničnih boleznih, kot so rak, srčne bolezni, Alzheimerjeva bolezen…
Dognanja nakazujejo, da so celo diete, zlasti tiste, ki povzročijo pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin in vitaminov skupine B, lahko sprožilni faktor.
Pomoč
Pomoč je vsekakor potrebna, čeprav veliko ljudi še vedno misli, da lahko depresijo pozdravijo sami. Pogosto tudi okolica prigovarja takšni osebi, naj poskuša na težave pogledati s svetle plati. A zavedati se je potrebno, da to ne bo dovolj. Tudi poškodovana noga v mavcu zahteva pomoč bergel, zato zgolj prigovarjanje k hoji brez šepanja ni zadostna pomoč.
V kolikor gre za blažjo obliko depresije, lahko poskusimo s samozdravljenjem. V lekarni je na voljo precej pripravkov, ki izboljšajo razpoloženje. To so pripravki iz šentjanževke, ki izboljša razpoloženje, odpravlja potrtost, brezvoljnost, nespečnost in drugo simptomatiko. Prav tako ljudje velikokrat posežejo po pripravkih iz hmelja, pasijonke in baldrijana. Ta pomoč bo dobrodošla, kadar so prisotne tudi težave z nespečnostjo, kajti ti pripravki pomirjajo.
K izboljšanju razpoloženja pomaga tudi aminokislina triptofan, ki spodbuja nastajanje serotonina (hormona sreče) v našem telesu ter žafran, ki sta vsebovana v prehranskem dopolnilu Safframed, ki se dobi v lekarni brez recepta.
Pozornost lahko namenimo tudi prehrani, ki naj bo bogata predvsem z aminokislino triptofan ter vitamini B6 in B3 ter mineraloma magnezij in cink. Največ triptofana najdemo v mleku, skuti, bananah, mesu in orehih. Tudi zato pogosto svetujemo, da se zvečer zaužije mleko z banano. Tudi čokolada v splošnem prepričanju velja za izboljševalca razpoloženja, kar tudi drži, saj vpliva na boljše delovanje serotonina. Vsekakor bodimo pozorni na vnos teh hranil, vendar se zavedajmo, da zgolj s prehrano ne moremo ublažiti hujših depresij.
Tudi s homeopatijo in Bachovo cvetno terapijo lahko doprinesemo k izboljšanju počutja. Tako so glede na simptomatiko pogosto izbrana homeopatska zdravila: Pulsatilla, Ignatia, Natrium muriaticum,… V kolikor pa poiščemo pomoč v Bachovih cvetnih esencah nam pogosto stanje izboljšajo Aspen, Gorse, Honeysuckle, Mustard, Olive, Sweet Chestnut,…
V kolikor so depresije hude in trajajo dlje časa, takšnemu človeku svetujemo, naj nujno poišče pomoč zdravnika, ki se ponavadi odloči za zdravljenje z antidepresivi.
Vsekakor je luč v temi depresije izredno pomembna in nujna. Na vseh nas pa je, da jo skušamo prižigati v temine mnogih, ki so se znašli v depresiji. Ne zgolj kot strokovnjaki na področju bolezni in zdravil, pač pa predvsem kot strokovnjaki človeške empatije. To je sicer dar, a ga vsi premoremo. Le prebuditi ga moramo, saj v današnjem času vseprevečkrat pretrdno in predolgo spi!
