Nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja: Mladi imajo živeti od česa, nimajo pa za kaj
Otroke v šolah danes pretežno učimo odgovorov, želimo pa si, da bi jih učili razmišljati. Kako doseči ustvarjalnost pri mladih, medtem ko zasloni v trenutni situaciji pretežno ubijajo njihove potenciale, je več kot 140 učiteljev iz vse Slovenije razmišljalo na 6. nacionalni strokovni konferenci Kreativna učna okolja.
Rimske terme, 18. in 19. 3. 2026: 88 % osnovnošolcev in 92 % srednješolcev uporablja umetno inteligenco, zaenkrat po nekaterih anketah sodeč največ za šolsko delo: »A izzivi so še večji, to so pasti spletnega nasilja, generiranega z umetno inteligenco. Tu nastopi vloga učitelja. Mlade moramo naučiti postavljati prava vprašanja in pravilnega vrednotenja vsebin, ki jih inteligenca ponuja. Česar algoritmi ne bodo zmogli sprogramirati, pa so zgled in pedagoški odnos,« je ob odprtju dvodnevne konference povedal direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar.
Kozums prilagajamo otrokom, ne učimo jih razmišljati
Osrednja gosta konference sta bila red. prof. dr. Sebastjan Kristovič in superfinalistka izbora “Učitelj leta – Učiteljica leta 2025 Mirjana Jelančič, ki sta se strinjata, da šolski sistem spreminjamo tako, da se bo ta prilagodil otrokom, ne oni obstoječemu stanju.
»Meje so pomembne za varno bivanje v skupnosti. Če jih ne postavimo, potrebe drugih hitro postanejo pomembnejše, kar vodi v izčrpanost in slabo počutje posameznika. Meje v šoli so še pomembnejše. Kazalniki počutja med mladimi niso spodbudni, učni načrti pa so tudi po prenovi še vedno preobsežni. Za ustvarjalnost ni prostora, otroke učimo odgovorov, namesto da bi jih naučili razmišljati,« meni Jelančič.
Raje žrtve sistema, kot da bi za spremembe prevzeli odgovornost
»Na krilih večletne permisivne logike smo si zadali, da otrok ne bomo pripravili na realnost, ampak bomo kozmus prilagodili njim. Sistem smo postavili tako, da je pomembno pomnjenje, da otrok identično ponovi snov za učiteljem. Zato smo tudi odrasli raje žrtve sistema, kot da bi uvedli kakšno spremembo in zanjo sprejeli odgovornost. Mladi morajo pri učenju videti smisel, delo kot vrednoto in svojo življenjsko pot kot poslanstvo,« pravi Kristovič.
Izobraževalci oblikujejo prihodnje talente
Sogovorniki so si enotni, da v trenutni situaciji mladih ne spreminjamo v kreativne, ampak v pasivne mlade. Da bi dosegli dolgoročni preobrat, so med drugim v Zavezništvu MAG-NET nanizali inovativne rešitve, v katerih bi mladi lahko našli priložnosti, da razvijajo svoje potenciale – v domačem mestu.
»Malo rešitev na področju povezovanja med gospodarstvom in šolami je institucionaliziranih in tu vidimo našo vlogo povezovanja. Mladostniki morajo imeti priložnost (so)ustvarjanja mestnega vzdušja, trajnostne mobilnosti, pričakujejo dostopna stanovanja. A ves ta utrip lahko ustvarjamo skupaj, s celostnim pristopom šol, občine, gospodarstva. Vsi, ki delajo z mladimi, oblikujejo prihodnje talente, mi pa želimo oblikovat pogoje, da otroci mestu ostanejo,« dodaja strokovna sodelavka Službe za razvoj, projekte in gospodarstvo na MO Celje Tanja Tamše.
Foto: V.Novak
Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran 
