SLOVENIJA

Odpuščanje delavcev po prejetju državne pomoči: kakšne so kazni?

Odpuščanje delavcev je tema, ki te dni zagotovo večkrat prešini marsikaterega delodajalca, ki se trudi preživeti gospodarsko krizo. Zaradi vladnih ukrepov veliko delodajalcev delavcem ne more zagotavljati dela, saj tudi sami ne smejo opravljati dejavnosti, ker jih je na primer prizadel Odlok o prepovedi obratovanja.

Odpuščanje delavcev je del naravnega procesa podjetja

Zaposlovanje in odpuščanje delavcev spada v redni tek poslovanja podjetja. Delodajalci pa morajo dobro poznati zakonodajo, ko se odločijo za odpoved delovnega razmerja. Zaradi posledic napačne izvedbe ali razlogov za odpuščanje delavcev stvari velikokrat privedejo v spore pred sodiščem.

Ali je odpuščanje delavcev mogoče, če ste koristili državno pomoč?

Interventna zakona, kot sta na primer čakanje na delo od doma in subvencioniran skrajšan delovni čas, sta ukrepa, ki sta namenjena ohranitvi zaposlitve.

Odpuščanje delavcev iz poslovnega razloga kot prepoved je bila prvič uzakonjena v tretjem protikoronskem paketu (ZIUOOPE). Določeno je bilo namreč, da je odpuščanje delavcev v času prejemanja nadomestila plače za čakanje na delo prepovedano (32/6 ZIUOOPE).

Četrti interventni zakon (ZIUPDV) oziroma PKP4 je določal, da je v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo, odpuščanje delavcev iz poslovnega razloga prepovedano, če je delodajalec zanje uveljavljal povračilo nadomestila plače.

Delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem začeti z odpuščanjem delavcev iz poslovnega razloga, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Delavcem, za katere delodajalec ne koristi ukrepa, lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če ne gre za odpoved večjemu številu delavcev oziroma kolektivno odpuščanje.

Odpuščanje delavcev je prekršek, toda kdaj?

Kršitev prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga je prekršek, za katerega je predpisana globa po ZIUPDV in ZIUOPDVE. Četudi je takšno odpuščanje delavcev prekršek, odpoved iz tega naslova ni nezakonita.

1. Če so bili odpuščeni delavci na čakanju na delo:

V primeru kršitve delodajalec ni obvezan vračati povrnjenih nadomestil plač po nobenem interventnem zakonu, razen če bi prejel povrnitev nadomestila tudi za čas, v katerem delavec ne bi smel čakati na delo (na primer v času teka odpovednega roka …) ali če bi šlo za presežno državno pomoč.

2. Če je delodajalec za odpuščene delavce koristil ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa:

  • V primeru kršitve prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga mora delodajalec prejeta sredstva v celoti vrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi (18/5 ZIUOOPE).
  • Vrniti mora vsa prejeta sredstva, za delavce, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Ta kršitev se šteje za prekršek, za katerega je predpisana globa (79/1 ZIUOOPE).

Delodajalec bi moral prejeto subvencijo vrniti tudi v primeru, da je bil delavec na ukrepu v času, ko ne bi smel biti (na primer v času teka odpovednega roka).

 

VIR: DATA.SI